INŠTITUT ZA KULTURNE ŠTUDIJE

Kulturni študiji

V raziskovalni skupini Kulturni študiji vidimo svoj predmet raziskovanja – kulturo – kot zelo širok razpon človeške dejavnosti, ki ne zajema samo umetnost, temveč tudi materialno kulturo, ne samo pisane tekste, temveč tudi ustno oblikovane diskuze, ne samo zgodbe, temveč tudi rituale. Bolj kot dejstva nas zanimajo njihova poimenovanja; bolj kot retorike posameznih (jezikovno, etnično, spolno ...) definiranih skupin nas zanimajo govori oz. retorike o njihovem položaju. Glede na to je kulturne študije mogoče obravnavati kot splet sodobnih raziskovalnih pristopov za preučevanje temeljnih sprememb kolektivnih vedenjskih vzorcev, verovanj, odnosa do dela, seksualnosti, narave, telesnosti ...

Pojavne oblike kulture analiziramo predvsem kot različne, med seboj prepletene diskurze, ki se zavedajo drug drugega in so v nenehnem dialogu, v katerem se oblikuje človekova družbena realnost. Dosedanje izkušnje raziskovanja kulturnih pojavov nas učijo, da kultura ni koherenten koncept v času in prostoru; tako tudi identiteta posameznika ali družbene skupine ni vedno ista in osvobojena notranjih nasprotij. Dosedanje zgodovinske izkušnje nas po drugi strani učijo, da kultura ni politično nedolžna. Zato se v svojih raziskavah zavedamo potrebe odkrivanja vplivov in načinov komunikacije med področji, kot so politika in vsakdanje življenje, ustanove in posamezniki, spomin in ideologija, sedanjost in preteklost. Zanimajo nas predvsem načini, kako se jezik, spomin, zgodovinska zapuščina mobilizirajo v procesih oblikovanja vrste družbenih identitet – nacionalne, regionalne, spolne, razredne.

Raziskovalci skupine Kulturni študiji smo zgodovinarji, jezikoslovci, filozofi in antropologi, v raziskovalnem delu pa posegamo po metodah različnih družboslovnih disciplin, z zavedanjem, da je samo v dialogu različnih pristopov možno analizirati kompleksne procese ustvarjanja in zagovarjanja družbenih identitet in se pri tem izogniti nevarnosti poenostavljanja in enostranskosti.

Naši raziskovalni interesi so predvsem usmerjeni na Slovenijo, vključujejo pa tudi na širše področje med centralno in jugovzhodno Evropo, v katerem so se oblikovale različne zgodovinske zapuščine, brez katerih kulturnih procesov v Sloveniji, tako v sedanjosti kot v preteklosti, ne bi bilo mogoče razumeti.

Temeljne raziskave

• Spreminjanje spominske pokrajine v Jugovzhodni in Centralni Evropi
• Spomin na Ljudsko narodno armado

• Zgodovina zgodovinopisja
• Zgodovina jezikoslovnih ved
• Razvoj raziskovanja vez med jezikom in kulturo na koncu 20. in začetku 21. stoletja

• Jezikovne ideologije in družbeni procesi v Centralni in Jugovzhodni Evropi
• Oblikovanje podobe soseda: Slovenija, Avstrija in diskurz o Jugovzhodni Evropi

Kognitivne znanosti

Kognitivne znanosti preučujejo človeško kognicijo oziroma celotno delovanje človeških možgan. Poleg bolj očitnih znanosti s tega področja, kot so recimo nevrologija in deli psihologije, spada med kognitivne znanosti tudi (formalno) jezikoslovje, ki sledi izhodiščem, ki jih je v petdesetih letih 20. stoletja zastavil Noam Chomsky. Kognitivne znanosti postajajo vse bolj pomembne predvsem zaradi podpore računalniškim modeliranjem umetne inteligence, seveda pa ne gre zanemariti tudi povsem temeljnih vprašanj o načinu našega mišljenja.

V okviru Centra za jezik in kognitivne znanosti se ukvarjamo predvsem s formalnim jezikoslovjem. Posvečamo pa se tudi drugim kognitivnim znanostim, seveda predvsem tistim, ki so tako ali drugače vezane na jezik, predvsem nevrolingvistiki in psiholingvistiki.

Sodelavci centra izdatno sodeluje z jezikoslovci in kognitivnimi znanstveniki iz tujih in domačih univerz (Harvard University, Stony Brook University, University of Reading, Universität Konstanz itd.).

Temeljne raziskave

• Zgradba samostalniške zveze in strukturne lastnosti pridevnikov
• Skladnja stavčnih, polstavčnih, in malostavčnih dopolnil
• Primerjalna slovnica slovanskih glagolskih prefiksov
• Pomenske lastnosti presežnikov
• Optimalnostno teoretska pregledovanja slovenskega glasosovja
• Fonologija kot poligon za preizkušanje teorij

• Avtizem in jezik (diagnosticiranje avtizma s pomočjo jezika, odkrivanje jezikovnih in kognitivnih zakonitosti na podlagi z avtizmom povezanih jezikovnih posebnosti)
• Jezik in staranje (preučevanje jezikovnih pokazateljev staranja in njihova vloga znotraj kognitivnih procesov)

• Spletna svetovalnica ŠUSS
• Problematika slovenskih imen podjetij