Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Študijski program: Kulturna zgodovina (prva stopnja)
Študijsko področje: zgodovina
Ime listine: diploma
Strokovni naslov: diplomirani zgodovinar (UN) oziroma diplomirana zgodovinarka (UN)
Okrajšava naslova: dipl. zgod. (UN)
Zaključni izpit: ne

Direktorica programa: doc.dr. Petra Svoljšak
ECTS koordinator: prof.dr. Iztok Arčon

Opis programa

Univerzitetni študijski program kulturna zgodovina je 3-letni dodiplomski univerzitetni študijski program, ki omogoča pridobitev širokega temeljnega znanja na področju zgodovinskih ved, dodatna pozornost pa je namenjena posebnostim kulturnopolitičnega okolja, v katerem je program nastal. V osnovni obliki je program kulturna zgodovina zasnovan kot enopredmetni nepedagoški študijski program. Študijski program se ob opravljanju dodatnih predagoških predmetov (metodika, specialna metodika, didaktika, pedagogika, andragogika) lahko individualno dopolni in preobrazi v pedagoškega. Mogoče so tudi povezave z drugimi študijskimi smermi v smislu sodobnih usmeritev v evropskem visokošolskem prostoru (kreditni sistem).

Študijski program KULTURNA ZGODOVINA je zasnovan kot dvodelen (sistem 3 leta + 2 leti). V prvi stopnji je podan problemski pregled oziroma uvid v celotno stroko. Seznanitev z osnovami stroke na dodiplomskem študijskem programu omogoča samostojnejše delo v načrtovanem študijskem programu oziroma magistrskem študiju kulturne zgodovine.

Vpisni pogoji

Vpišejo se lahko kandidati, ki so:

• opravili maturo
• pred 1.6.1995 zaključili kateri koli štiriletni srednješolski program
• opravili poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta zgodovina. Če je kandidat zgodovino opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz enega od maturitetnih predmetov: geografija, umetnostna zgodovina ali sociologija.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995 izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk)
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40% točk).

Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk),
• uspeh pri maturitetnem predmetu (10% točk).

Po merilih za prehode se lahko direktno v 2. letnik vpišejo kandidati, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 46 ECTS točk iz že opravljenih izpitov na drugih programih prve stopnje iz področja, ki se po vsebini ujemajo z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu.

Temeljni cilji študija

Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni privzeti dela na področju raziskovalnih, kulturnih in upravnih dejavnostih, kjer je potrebno obvladovanje kulturnozgodovinskih znanj in veščin, ki jih zahtevajo pomožne zgodovinske vede. Najpomembnejša med njimi so tista, ki so povezana z varovanjem nepremične in premične kulturne dediščine (arhivarstvo, muzealstvo, dokumentaristika), z ohranjanjem naravne dediščine v pogojih, ki jih definira urbanizirana civilizacija, in z najraznovrstnejšim raziskovanjem preteklosti (od poljudnejšega na časnikarski ravni do zahtevnejšega domovinoznanstva in vrhunskega znanstvenega preučevanja). Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja kulturne zgodovine kot samostojne in enkratne pojave. Od diplomanta lahko pričakujemo uspešno preučevanje kulturnozgodovinskih vprašanj v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so še posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih in nacionalnih prostorov. Diplomant bo sposoben vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih diciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju kulturne zgodovine. Usposobljen bo tudi za samostojno aplikativno delo.

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomanti se lahko vključijo v podiplomske študijske programe, skladno s priporočili, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje dodiplomski oziroma podiplomski študijski program Kulturna zgodovina (druga stopnja).

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih so naslednje: pisni izpiti, ustni izpiti, kolokviji in seminarske naloge. Uspešno opravljene obveznosti iz vaj in seminarskih nalog so pogoj za pristop k izpitu. Študent zaključi študij z zagovorom diplomske naloge pred tričlansko komisijo.

Predmetnik

1. letnik

2. letnik

3. letnik