Študijski program prve stopnje Slovenistika

Študijski program: Slovenistika (prva stopnja)
Študijsko področje: jezikoslovje, literarna teorija in zgodovina
Ime listine: diploma
Strokovni naslov: diplomirani slovenist (UN) oziroma diplomirana slovenistka (UN)
Okrajšava naslova: dipl. slov. (UN)
Zaključni izpit: ne

Direktorica programa: doc. dr. Katja Mihurko Poniž
ECTS koordinator: prof.dr. Iztok Arčon

Opis programa

Študijski program Slovenistika prve stopnje je univerzitetni dodiplomski triletni (šest semestrov; 180 ECTS) program z raziskovalno (nepedagoško) študijsko smerjo, ki omogoča pridobitev strokovnega naziva univerzitetni diplomirani slovenist oz. univerzitetna diplomirana slovenistka.

Program vključuje vse vsebine, ki so potrebne za uspešno opravljanje poklica univerzitetni diplomirani slovenist/slovenistka. Študentu omogoča pridobitev temeljnega slovenističnega znanja, ki mu odpira perspektive poznejšega dopolnjevanja znanja ali takojšnje zaposlitve po končanem triletnem študiju.

Študijski program Slovenistika študentom omogoča

• poglabljanje poznavanja slovenskega jezika in ved, ki ga preučujejo;
• poglabljanje poznavanja slovenske književnosti in ved, ki jo preučujejo;
• seznanjanje s kulturnimi, zgodovinskimi in družbenimi pojavi slovenskega prostora;
• spoznavanje različnih metodologij znanstvenega raziskovanja jezikoslovnih pojavov, literature in kulture;
• prenos študijskih vsebin v reševanje konkretnih problemov v praksi;
• pridobitev specifičnih znanj, potrebnih za zaposlitev v različnih sektorjih;
• razvijanje sposobnosti kritičnega razmišljanja in samostojnega dela.

Vpisni pogoji

Vpišejo se lahko kandidati, ki so:

• opravili maturo,
• pred 1. 6. 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program,
• opravili poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: zgodovina, sociologija, filozofija ali psihologija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995 izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk) in
• oceno pri predmetu slovenščina v 3. in 4. letniku srednje šole (10 % točk).

Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani glede na :

• splošni uspeh pri poklicni maturi (60% točk),
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk) in
• uspeh pri maturitetnem predmetu (10% točk).

Študentom je omogočen prehod iz drugih visokošolskih in višješolskih študijskih programov.

Študentom in diplomantom katerihkoli visokošolskih strokovnih in univerzitetnih študijskih programov nosilci predmetov lahko priznajo izpite, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici in se vsebinsko vsaj 70% prekrivajo s predmeti na predlaganem študijskem programu (podrobneje opisano v točki 4.7.).
Za neposredni prehod v drugi letnik mora študent s tako priznanimi izpiti zbrati enako število točk iz prvega letnika kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 46 ECTS točk, sicer se lahko vpiše le v prvi letnik.
Za neposredni prehod v tretji letnik mora študent s tako priznanimi izpiti zbrati vse točke prvega letnika (60 ETCS) in enako število točk iz drugega letnika kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 44 ECTS točk.

Diplomanti višješolskega strokovnega študija se lahko vpišejo le v prvi letnik, lahko pa vložijo prošnjo za priznanje posameznih izpitov.

Študent, ki je na Univerzi v Novi Gorici študiral po dosedanjem študijskem programu Slovenistika, se lahko ob prehodu v višji letnik prepiše v ustrezni letnik študijskega programa Slovenistika I. stopnje, ki ustreza merilom Bolonjske deklaracije. Manjkajoče predmete po novem programu mora opraviti do konca študija.
Komisija za študijske zadeve obravnava študentske vloge za prehod med programi individualno, pri čemer se določi tudi individualni študijski program, ki ga mora študent opraviti za dokončanje študija.

Temeljni cilji študija

Diplomant je po končanem študiju sposoben razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja slovenskega jezika in književnosti. Opravlja lahko dela na področju literarnoteoretskih in literarnozgodovinskih ter jezikoslovnih raziskav, lektoriranja govornih in pisnih sporočil, učenja slovenščine na osnovnih in srednjih šolah (ta zaposlitev je mogoča po pridobitvi usposobljenosti z dodatnim pedagoškim modulom), učenja slovenščine kot tujega/drugega jezika, novinarskega in publicističnega ustvarjanja, uredniškega dela, v medijskih hišah, dokumentaristično delo, bibliotekarsko delo, na področju gledališke dejavnosti in animiranja na različnih področjih ljubiteljske kulture in izobraževanja posebnih skupin učencev (odrasli, mlajši nezaposleni ...).

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomanti se lahko vključijo v podiplomske študijske programe skladno s priporočili, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje dodiplomski oziroma podiplomski študijski program.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

/

Predmetnik

1. letnik

2. letnik

3. letnik