Podiplomski študijski program Primerjalni študij idej in kultur (tretja stopnja)
Študijski program: Primerjalni študij idej in kultur
Študijsko področje: družboslovne vede (antropologija, filozofija, zgodovina, slovenske študije, arheologija, jezikoslovje)
Ime listine: diploma
Strokovni naslov: doktor znanosti
Okrajšava naslova: dr.
Zaključni izpit: ne
Direktorica programa: prof.dr. Jelica Šumič Riha
ECTS koordinator: prof.dr. Iztok Arčon
Opis programa
Doktorski študijski program Primerjalni študij idej in kultur, ki se izvaja v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učiteljicami in učitelji, raziskovalkami, raziskovalci, študentkami in študenti na področju humanistike in družboslovja. V študij so vključeni raziskovalci in raziskovalke ter univerzitetni učitelji in učiteljice s področja filozofije, arheologije, zgodovine, etnologije in folkoristike, antropologije, umetnostne zgodovine, jezikoslovja, literarnih ved in sociologije. Program združuje nekatera tradicionalna, klasična znanja in pristope (ki so pomembni za Slovenijo, jugovzhodno Evropo ter za znanost na splošno), hkrati pa z interdisciplinarnostjo, komparativnostjo ter zgodovinsko, družbeno in politično kontekstualizacijo problemov presega tako konvencionalne discipline kot tudi kulturne meje in se posveča kritičnim analizam sodobnih in aktualnih problemov na globalni ravni.
Študentke in študentje se bodo seznanili z vodilnimi idejami, predstavami, koncepti in praksami, ki še vedno oblikujejo sodobni evropski prostor in okolja, ki so z Evropo tesno povezana. Študentke in študentje razpoznavajo medsebojno odvisnost dvo- in večstranskih procesov kulturnih izmenjav ter se spoznajo z dejansko dialektičnostjo odnosa med navidezno statičnostjo tradicije in nenehno spreminjajočim se življenjskim svetom, med enakostjo in različnostjo, med lokalnimi značilnostmi in globalnimi usmeritvami.
Doktorski podiplomski študij v okviru programa Primerjalni študij idej in kultur poteka v okviru naslednjih modulov:
- Modul Slovenske študije - tradicija in sodobnost (koordinatorka modula: doc. dr. Marjetka Golež Kaučič)
- Modul Kulturna zgodovina (koordinator modula: prof. dr. Oto Luthar)
- Filozofski modul: Transformacije moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura (koordinator modula: izr. prof. dr. Rado Riha)
- Antropološki modul: Kozmologije, skupnosti, dogodki (koordinator modula: izr. prof. dr. Borut Telban)
- Arheološki modul: Tisočletja med Jadranom in Podonavjem (koordinatorica modula: doc. dr. Jana Horvat)
- Jezikoslovni modul: Jezik kot družbena praksa v oblikovanju ideologij, spomina in identitet (koordinatorica modula: doc. dr. Tanja Petrović)
Vpisni pogoji
Na doktorski študijski program Primerjalni študij idej in kultur se lahko vpišejo kandidati in kandidatke, ki so zaključili:
- Študijski program druge stopnje.
- Dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
- Enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
- Dosedanje študijske programe za pridobitev specializacije in so pred tem končali visokošolski strokovni program, če so opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
- Izobraževanje v tujini, enakovredno prej navedenim programom.
V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, Znanstveni svet podiplomskega študijskega programa razvrsti in izbere kandidate glede na uspeh pri dosedanjem študiju (povprečna ocena opravljenih izpitov).
Pogoji za napredovanje po programu
Ob vpisu si študent izbere mentorja na posameznem znanstvenem področju. Študent vpiše predmete v obsegu 18 KT, od tega je 6 KT iz obveznega predmeta, 12 KT pa štejejo izbrani izbirni predmeti, ki jih potrdi mentor. Študent lahko opravi te obveznosti na tujih institucijah. V prvem letniku študent v dogovoru z mentorjem pripravi obsežno seminarsko nalogo iz področja svoje doktorske teme, ki zajema pregled literature in predstavitev stanja raziskav v svetu za dano problematiko. Predstavitev in zagovor seminarske naloge mora študent opraviti v prvem letniku. Z uspešno predstavljeno seminarsko nalogo in najmanj 75%-no aktivno udeležbo na raziskovalnem seminarju pridobi študent 26 KT, 16 KT pa pridobi z uspešno opravljenim raziskovalnim delom, ki ga z mentorjem definirata na začetku šolskega leta.
Pred vpisom v drugi letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:
- izpit iz obveznega predmeta
- obveznosti na raziskovalnem seminarju (uspešno pripravljena in predstavljena seminarska naloga in najmanj 75%-na aktivna udeležba)
- samostojno raziskovalno delo
Pogoj za vpis v drugi letnik je torej zbranih najmanj 48 KT od skupno 60 KT.
Pred vpisom v tretji letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:
- vsi izbirni izpiti iz prvega in drugega letnika
- obveznosti na raziskovalnem seminarju (najmanj 75%-na udeležba)
- samostojno raziskovalno delo.
Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 120 KT. V tretjem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnem delu, ki ima kot rezultat uspešno zagovarjano doktorsko disertacijo.
Pogoji za ponavljanje letnika
Študent lahko ponovno vpiše prvi letnik, če zbere vsaj 18 KT točk iz tega letnika.
Študent lahko med študijem samo enkrat ponavlja letnik.
Študent, ki mu preneha status študenta, obdrži pravico opravljati preostale študijske obveznosti zadnjega vpisanega letnika še dve leti po izteku statusa.
Podaljševanje statusa študenta
Po izteku triletnega statusa študenta, podaljševanje statusa študenta ni več možno.
Določbe o prehodih med programi
Študentom je omogočen prehod iz drugih doktorskih študijskih programov:
Študentom in diplomantom katerih koli doktorskih študijskih programov katere koli visokošolske ustanove lahko nosilci predmetov priznajo izpite, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici, in se po vsebini vsaj 70% ujemajo z vsebinami predmetov na predlaganem študijskem programu. Za direkten prehod v drugi letnik mora študent zbrati enako število točk kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 48 KT, drugače se lahko vpiše le v prvi letnik.
Poleg tega lahko študent prenese in uveljavi kot opravljeno študijsko obveznost tudi opravljene obveznosti v obsegu do 12 KT po katerem koli programu doktorskega študija katere koli visokošolske ustanove ali vseživljenjskega izobraževanja na enakovredni stopnji zahtevnosti.
Izmenljivost:
- Med študijem lahko študent opravi del študijskih obveznosti v obsegu do 60 KT (do dva semestra) na drugih po ECTS kreditno ovrednotenih študijskih programih iste stopnje na Univerzi v Novi Gorici ali drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji ali tujini. V ta namen je potrebno vnaprejšnje soglasje Znanstvenega sveta programa ter Senata Univerze v Novi Gorici, če gre za drugo institucijo pa tudi sklenitev tripartitnega sporazuma med študentom in obema institucijama.
- Če obstaja tovrsten sporazum med institucijama, lahko študent opravlja na drugi instituciji tudi individualno raziskovalno delo in/ali magistrsko nalogo (joint degree).
V enakem obsegu in pod enakimi pogoji je omogočeno študentom drugih študijskih programov, ki tako želijo, da opravljajo študijske obveznosti v predlaganem študijskem programu.
Zaradi lažjega omogočanja izmenljivosti je študij organiziran tako, da so vsi predmeti semestrski.
Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.
Pogoji za dokončanje študija
Pogoj za dokončanje študija je zbranih 180 KT, tj. opravljeni vsi izpiti (30 KT), s programom predpisano individualno raziskovalno delo (90 KT), opravljene obveznosti na raziskovalnem seminarju (60 KT) in uspešen zagovor doktorske disertacije (30 KT). S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.
Študentom, ki opravijo vse obveznosti po tem programu, podeli Univerza v Novi Gorici doktorsko diplomo, ki je javna listina.
Temeljni cilji študija
Doktorski študijski program Primerjalni študij idej in kultur so pripravili sodelavci iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in se izvaja v prostorih ZRC SAZU v Ljubljani. Soglasje Sveta za visoko šolstvo RS je pridobil v letu 2008.
Program temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učiteljicami in učitelji, raziskovalkami in raziskovalci, študentkami in študenti na področju humanistike in družboslovja. V študij so vključeni raziskovalci in raziskovalke ter univerzitetni učitelji in učiteljice s področij filozofije, arheologije, zgodovine, etnologije in folkloristike, antropologije, umetnostne zgodovine, jezikoslovja, literarnih ved in sociologije.
Program združuje nekatera tradicionalna, klasična znanja in pristope (ki so pomembni za Slovenijo, Jugovzhodno Evropo ter za znanost na splošno), hkrati pa s pomočjo interdisciplinarnosti, komparativnosti ter zgodovinske, družbene in politične kontekstualizacije problemov presega tako konvencionalne discipline kot tudi kulturne meje in se posveča kritičnim analizam sodobnih in aktualnih problemov na globalnem nivoju.Študentke in študenti se bodo seznanili z vodilnimi idejami, predstavami, koncepti in praksami, ki še vedno oblikujejo sodobni evropski prostor in okolja, ki so z Evropo tesno povezana. Študentke in študenti razpoznavajo medsebojno odvisnost dvo- in večstranskih procesov kulturnih izmenjav ter se soočijo z aktualno dialektičnostjo odnosa med navidezno statičnostjo tradicije in nenehno spreminjajočim se življenjskim svetom, med enakostjo in različnostjo, med lokalnimi značilnostmi in globalnimi trendi.
Možnosti nadaljevanja študija
/
Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja
Preverjanje znanja je načrtovano vnaprej. Pri vsakem predmetu so največ trije izpitni roki. Način ocenjevanja študentovega znanja je odvisen od vsebine in načina izvedbe posameznega predmeta. Lahko se ocenjuje izdelke, kot so seminarske naloge in projekti, pri čemer se daje poleg pisnega izdelka poudarek tudi študentovi ustni predstavitvi pred učiteljem in študenti. S tem se spodbuja čim bolj aktiven pristop, ustvarjalnost, razvijanje veščine nastopanja in argumentiranega razpravljanja. Uspešnost individualnega raziskovalnega dela se sproti preverja z vmesnim poročilom, oceni pa ga Znanstveni svet na podlagi zaključnega poročila, ki ga študent tudi ustno predstavi pred mentorji in študenti. Način preverjanja znanja za vsak predmet posebej je podan. skupaj z vsebinami predmetov.
Deset dni po opravljenem izpitu in najkasneje do 30. septembra za tekoče šolsko leto, mora predavatelj na tajništvo študijskega programa poslati pisno izjavo v kateri specificira ali je študent/-ka opravil/-a izpit ali ne.
Študent zaključi študij z zagovorom doktorske disertacije pred tričlansko komisijo.
Predmetnik
| Obvezni | Ure | ECTS |
|---|---|---|
| Metode raziskovanja, argumentiranja in pisanja v humanistiki in družboslovju | 90 | 6 |
Modul slovenske študije - tradicija in sodobnost
Modul kulturna zgodovina
Modul antropološki modul: Kozmologije, skupnosti, dogodki
Modul arheološki modul: Tisočletja med Jadranom in Podonavjem
Modul filozofski modul: Transformacije moderne misli - filozofija, psihoanaliza, kultura
| Splošno izbirni | Ure | ECTS |
|---|---|---|
| Filozofija in psihoanaliza | 90 | 6 |
| Filozofija in znanstvena revolucija | 90 | 6 |
| Psihoanaliza in družbena vez | 90 | 6 |
| Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika novih tehnologij | 90 | 6 |