Univerzitetni študijski program Slovenistika

Študijski program: Slovenistika
Študijsko področje: jezikoslovje, literarna teorija in zgodovina
Ime listine: diploma
Strokovni naslov: univerzitetni diplomirani slovenist oziroma univerzitetna diplomirana slovenistka
Okrajšava naslova: univ. dipl. slov.
Zaključni izpit: ne

Dekan: doc. dr. Franc Marušič
ECTS koordinator: prof.dr. Iztok Arčon

Opis programa

Študijski program Slovenistika je dodiplomski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe. Program pokriva vse pomembne vsebine, ki izhajajo iz sedanje stopnje razvoja slovenističnih ved tako na področju jezikoslovja kot na področju literarnih ved. Poglavitna strokovna oziroma predmetna področja so slovenski knjižni jezik in stilistika, zgodovina slovenskega jezika in dialektologija, starejša slovenska književnost in ustno slovstvo, novejša in sodobna slovenska književnost, literarna teorija in metodologija, slovstvena folklora, jezikovna in književna didaktika, svetovna književnost, med izbirnimi predmeti pa so tudi splošna in kulturna zgodovina, umetnostna zgodovina, italijanska in furlanska književnost ter književnost Slovencev v Italiji in Avstriji.

Trajanje študija

Študij traja 8 (osem) semestrov. Študent ima pravico še do enega leta absolventskega staža za zaključne izpite in izdelavo diplomske naloge.

Vpis 2008/2009

Od študijskega leta 2007/2008 naprej vpisujemo v prenovljeni študijski program Slovenistika (I. stopnje).

Vpisni pogoji

Vpišejo se lahko kandidati, ki so:

• opravili maturo,
• pred 1. 6. 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program,
• opravili poklicno maturo in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: zgodovina, sociologija, filozofija ali psihologija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat opravil pri poklicni maturi.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo:

Kandidati iz točke a) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri maturi 60 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 30 % točk,
• oceno pri predmetu slovenščina v 3. in 4. letniku srednje šole 10 % točk;

Kandidati iz točke b) izbrani glede na:

• splošni uspeh pri poklicni maturi 60 % točk,
• splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 30 % točk,
• uspeh pri maturitetnem predmetu 10 % točk.

Temeljni cilji študija

Diplomant je sposoben razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja slovenskega jezika in književnosti kot samostojnih in enkratnih pojavov. Opravlja lahko dela na področjih, kot so raziskovanje literarnih pojavov, raziskovanje slovenskega jezika, lektoriranje govornih in pisnih sporočil, učenje slovenščine na osnovnih in srednjih šolah (ta zaposlitev je mogoča po pridobitvi usposobljenosti z dodatnim pedagoškim modulom), učenje slovenščine kot tujega/drugega jezika, novinarsko in publicistično ustvarjanje, uredniško delo, druga dela v medijskih hišah, dokumentaristično delo, bibliotekarsko delo, gledališka dejavnost, animiranje na različnih področjih ljubiteljske kulture in izobraževanje posebnih skupin učencev (odrasli, mlajši nezaposleni ...).

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomanti se lahko vključijo v podiplomske študijske programe, skladno s priporočili, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje dodiplomski oziroma podiplomski študijski program.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih so naslednje: pisni izpiti, ustni izpiti, kolokviji in seminarske naloge. Uspešno opravljene obveznosti iz vaj in seminarskih nalog so pogoj za pristop k izpitu. Študent zaključi študij z zagovorom diplomske naloge pred tričlansko komisijo.

Predmetnik

4. letnik