Študijski program druge stopnje Gospodarski inženiring

Študijski program: Gospodarski inženiring
Študijsko področje: proizvodne tehnologije, poslovne in upravne vede
Ime listine: magistrska diploma
Strokovni naslov: magister gospodarski inženir/magistrica gospodarska inženirka
Okrajšava naslova: mag.gosp.inž.
Zaključni izpit: ne

Dekanja: prof. dr. Tanja Urbančič
ECTS koordinator: prof.dr. Iztok Arčon

Opis programa

Program študija je interdisciplinaren in raziskovalno usmerjen.Povezuje področja ekonomskih in organizacijskih ved, sodobnih tehnologij, informacijskih znanosti in znanosti o okolju.

Program obsega obvezne predmete, obvezne izbirne predmete, izbirne predmete, skupinski in individualni projekt ter magistrsko nalogo.

Študent v času študija opravi pet obveznih predmetov. Ti podajo znanje za poglobljeno razumevanje na področjih, bistvenih za interdisciplinarni profil strokovnjaka gospodarskega inženiringa. Obvezni sestavini programa sta tudi Projekt 1 (skupinski) in Projekt 2 (individualni raziskovalni). Študent izbere dva izmed obveznih izbirnih predmetov (po 9 ECTS točk), ki omogočajo študentu, da poglobi znanje na izbranih tehnoloških, informacijskih ali družboslovnih področjih. Svoj profil še bolj specifično oblikuje z izborom treh izmed ostalih izbirnih predmetov (po 6 ECTS točk). Predmetnik predvideva, da študent v 1.letniku izbere en obvezen izbirni predmet in dva splošno izbirna predmeta, v 2.letniku pa en obvezen izbirni predmet in en splošno izbirni predmet.

Predavanja potekajo večinoma bločno. Posamezni predmeti vključujejo tudi seminarje in praktične vaje.

Podrobnejši opis programa

Vpisni pogoji

V prvi letnik druge stopnje študijskega programa Gospodarski inženiring se lahko vpiše, kdor je končal študijski program prve stopnje s področja tehnike, gospodarskega inženiringa, naravoslovja, ekonomije ali organizacije v obsegu vsaj 180 KT. Vpiše se lahko tudi, kdor je končal katerikoli akreditirani visokošolski strokovni program (nebolonjski) s področja tehnike, gospodarskega inženiringa, naravoslovja, ekonomije ali organizacije v obsegu vsaj 180 KT.

Diplomanti študijskih programov prve stopnje v obsegu 180 KT ali triletnih visokošolskih strokovnih (nebolonjskih) študijskih programov z drugih področij naslovijo vloge na Komisijo za študijske zadeve Poslovno-tehniške fakultete.

Diplomantom specializacije z inženirskih področij, ki se vpišejo v drugi letnik, se določi obveznosti do 30 KT, tako da se s pridobitvijo strokovnega naslova mag. stroke pridobi tudi kompetence tega profila.

Kdor je končal dodiplomski študijski program prve stopnje v obsegu 240 KT ali vsaj štiriletni dodiplomski študijski program s področij tehnike ali gospodarskega inženiringa, se lahko vpiše v drugi letnik druge stopnje in se mu prizna obveznosti v obsegu 60 KT.

Drugi kandidati, ki so v času dodiplomskega študija pridobili več kot 180 KT na področjih naravoslovja, ekonomije, logistike ali organizacije, se lahko vpišejo v prvi letnik. Ti kandidati lahko prosijo za priznanje posameznih izpitov, tako da naslovijo vlogo na Komisijo za študijske zadeve, ki bo obravnavala vsak primer posebej in določila količino priznanih obveznosti študija druge stopnje v maksimalnem obsegu 60 KT. Priznane obveznosti potrjuje Senat fakultete.

Komisija za študijske zadeve vloge obravnava individualno. O konkretnem primeru odloči na podlagi dokumentacije o obsegu, vsebini, zahtevnosti in aktualnosti kandidatovih pridobljenih kompetenc. Pri tem upošteva mnenje strokovnjakov za posamezna področja, lahko pa kandidata tudi povabi na razgovor. Na tej podlagi se določi priznane kompetence z višino ECTS točk in preostale obveznosti kandidata, lahko pa tudi zahteva preverjanje in ocenjevanje predhodno pridobljenih znanj.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, se jih razvrsti in izbere glede na uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena opravljeih izpitov 60% in ocena diplomskega dela pa 40%).

Temeljni cilji študija

Profil strokovnjaka, ki konča ta študij, je izrazito multidisciplinarnega in interdisciplinarnega značaja. Namenjen je tistim delovnim mestom, ki ne zahtevajo ozkega in izrazito specifičnega tehničnega znanja, pač pa široko tehnično razgledanost, dopolnjeno z znanji ekonomskih in organizacijskih ved. Zato so to strokovnjaki, ki so namenjeni integraciji različnih bolj ali manj ozko specializiranih delovnih skupin ali posameznikov v delujočo celoto, kar je sposobnost, ki se pričakuje od vodij projektov, delovnih skupin in proizvodnje. Kadar taki strokovnjaki ne delujejo v vlogi vodje skupin, pa je njihova poglavitna vloga, da služijo kot povezovalni dejavnik med strokovnjaki različnih strok (tehničnih, tehnoloških, ekonomskih, organizacijskih in drugih) in na ta način skrbijo za učinkovito delovanje interdisciplinarnih okolij.

Možnosti nadaljevanja študija

Po zaključenem magistrskem študiju imajo kandidati možnost nadaljevanja študija na študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, skladno z vpisnimi pogoji za posamezni program.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih so naslednje: pisni izpiti, ustni izpiti, kolokviji in seminarske naloge. Pri projektih je ob pisnem izdelku zahtevana tudi javna predstavitev rezultatov. Študent zaključi študij z zagovorom magistrske naloge pred tričlansko komisijo.

Magistrsko delo

Poseben poudarek je na magistrskem delu, ki je samostojno strokovno delo, s katerim diplomant dokaže, da sistematično uporablja pridobljena znanja za reševanje zahtevnih nalog s področja gospodarskega inženiringa. V magistrskem delu študent razišče in reši konkretno nalogo, temo magistrskega dela pa na pisno podan predlog predhodno odobri senat fakultete. Ta določi mentorja in komisijo. Kandidat po izdelani magistrski nalogi delo javno zagovarja pred komisijo. Natančen postopek je predviden s predpisom o magistriranju.

Predmetnik

1. letnik

2. letnik