Karierni center

Matej Stanič - diplomant Fizike in astrofizike I. stopnja

Na študij fizike se ne vpišeš kar tako, ta študij te mora res veseliti in zanimati, da se odločiš študirati. Zakaj izbrati to študijsko smer?

Fakulteta za naravoslovje Univerze v Novi Gorici ponuja možnosti študija na področju fizikalnih ved, predvsem področij fizike, astrofizike in znanosti o materialih. Mene je še posebej zanimala fizika, saj ti da res veliko širino in različne zaposlitvene možnosti, v bistvu je fizika vsepovsod, celo v medicini. Tudi za službo pilota je potrebno znanje fizike, fluidodinamike, atmosferske fizike itd. Po študiju fizike so ti odprte mnoge poti naprej, ali v fiziki ali pa tudi na drugih področjih naravoslovnih študijev.

V čem je bil študij na Fakulteti za naravoslovje poseben, kaj ti je bilo pri tem študiju všeč?

Všeč mi je bilo ugodno razmerje med profesorji in študenti, skupine študentov so bile manjše, kar je omogočalo bolj neposreden stik s profesorji, kajti bistvena razlika je, ali je v skupini 12 ali pa 150 študentov. Vsi smo se med seboj poznali, predavanja so bila veliko bolj poglobljena, če nečesa nisi razumel, si med predavanji preprosto dvignil roko in razlaga ti je bila podana. Tudi med sošolci smo bili zelo povezani.

Poleg tega mi je bil všeč tudi blokovski način predavanj. To je potekalo tako, da smo v sklopu poslušali skupek treh predmetov. V roku dveh, treh mesecev so se izvajali običajno dva bolj splošna predmeta in eden bolj praktičen. Vmes smo imeli kolokvije, tako da se je ocenjevalo sprotno delo. Z rednim, natančnim delom se je dalo zelo dobro študirati in na koncu semestra ni ti ostalo en kup snovi. Študij je bil zelo praktično usmerjen. Nekdo, ki zaključi študij Fizike in astrofizike na Fakulteti za naravoslovje, se lahko odloči, da bo nadaljeval študij v znanstveni smeri kot znanstvenik, raziskovalec, kar nekaj diplomantov pa se zaposli v gospodarstvu. Zelo pomembno je, da ima človek praktične izkušnje, da predmeti niso samo strogo teoretično povezani z učenjem stvari, na primer nekih izpeljav, na pamet, ampak je študentom predstavljena tudi aplikacija tega znanja v praksi. Imeli smo kar nekaj praktičnih primerov na fakulteti, npr. različne praktične predmete Fizikalni laboratorij, pri katerih smo to izvajali. Naše znanje na trgu je odlično in na trgu dela smo zelo konkurenčni v primerjavi s kandidati drugih fakultet.

Povej nam kaj več o laboratorijskih vajah, na primer za astronomijo, pri katerih ste vaje izvajali tudi na observatorijih in na terenu.

Imeli smo predmet Fizikalni laboratorij od I. do IV., V. je bil pravzaprav predmet po izbiri. Predmet Fizikalni laboratorij je sledil našemu znanju fizike. Na začetku smo spoznavali bolj preproste eksperimente, npr. na področju toplote, mehanike, termodinamike, elektrike, optike itd., od drugega letnika naprej pa smo se začeli že ukvarjati npr. z ultrazvokom, pa npr. z Fourierjevo analizo – kako je narejen zvok; na koncu, recimo, pri Fizikalnem laboratoriju V, pa smo imeli že pravo simulacijo nekega raziskovalnega dela raziskovalca, tako da smo pripravili že znanstveni članek. Na področju astronomije in astrofizike smo imeli predmete Astronomija, Astronomska opazovanja. V okviru teh predmetov smo izvajali vaje na observatoriju na Otlici. Tam smo postavili teleskope z DMFA (Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije) in smo ob poletnih, jasnih nočeh opazovali nebo, si izbrali nek objekt in ga analizirali, opravili meritve, izračune in naredili poročilo. Fakulteta za naravoslovje je močno vpeta tudi v meteorologijo in atmosfersko fiziko, tako smo se naučili tudi uporabe Lidarja. Lidar je vremenski laserski radar, ki pošilja pulze laserja v zrak. Ti laserski pulzi od delcev, ki so v ozračju (npr. v oblakih puščavski prah ipd.) odbijejo signal nazaj in s pomočjo jakosti odbitega signala smo spremljali kaj se je z ozračjem dogajalo. Podatke smo npr. zajeli na buren vremenski dan, s polno burje in oblakov. Te podatke smo potem analizirali, naredili 2D graf in za tisti dan v celoti analizirali npr. vreme v Ajdovščini. Za študenta fizike je bila to zelo zanimiva in dragocena izkušnja.

Posebnost laboratorijskih vaj na FN je tudi ta, da imate študenti že med samim prvostopenjskim študijem možnost delati na profesionalnih fizikalnih napravah, mikroskopih. Na drugih fakultetah delajo meritve na takih napravah šele študenti na doktorskem študiju. Ali je to velika dodana vrednost za študente prvostopenjskega študija?

To je zelo velika prednost študija na Fakulteti za naravoslovje, kajti fakulteta je zelo raziskovalno usmerjena, ter tudi povezana s centri in laboratoriji univerze, zato imajo študentje možnost spoznati profesionalne fizikalne raziskovalne naprave. Pod mentorstvom profesorjev smo imeli možnost delati na teh fizikalnih napravah. V okviru predmeta Laboratorij IV. smo, na primer, na elektronskem mikroskopu (vrednost približno 1,5 milijona EUR) opazovali zgradbo in strukturo materialov. Na tem mikroskopu dobiš kristalno mrežno strukturo, to sliko je potrebno s pomočjo matematičnih fizikalnih orodij in računalnika obdelati, da lahko napravimo meritve, na primer usmerjenost nekega kristala. To so izkušnje, ki si jih na drugih fakultetah študentje ne morejo niti predstavljati. Veliko smo delali tudi na področju astronomije. Ker je univerza močno raziskovalno usmerjena, je v Čilu na teleskopu odkupila opazovalno mesto, kjer je tudi namestila dva lastna teleskopa. Zaradi časovnega zamika lahko v Ajdovščini, v dopoldanskem času, s pomočjo teh dveh teleskopov opazujemo nebo v Čilu. To je vrhunska raziskovalna oprema in odlična priložnost za študente. Študente recimo zanima raziskovalni projekt opisa določene galaksije M67. S pomočjo profesorja ali mentorja se lahko povežejo na postajo v Čile, teleskop zajame poljubne podatke, katere se potem obdela, analizira. Na ta način nismo vezani na neke podatkovne zbirke, ampak lahko analiziraš konkretne podatke.

V okviru študija ste imeli tudi pestro izbiro izbirnih predmetov. Zakaj je ta širina izbire za študente koristna?

Dodiplomski študijski program Fizika in astrofizika je zelo interdisciplinaren, zasnovan je tako, da najprej osvojiš splošno znanje fizike, mehaniko, geometrične optike, termodinamike, elektromagnetizma, astronomije, atomske in molekularne fizike, fizike trdnih snovi, fizike osnovnih delcev in matematične fizike z namenom reševanja matematičnih problemov – to je trdna osnova. Poleg splošnega znanja fizike smo imeli možnost izbire bolj usmerjenih predmetov, npr. astronomski predmeti Galaksije in kozmologije, Astrofizika zvezd, Astronomska opazovanja in Astrofizika kozmičnih žarkov. Pri teh predmetih se gre bolj detajlno v delovanje vesolja, medtem ko nekateri drugi predmeti pokrivajo bolj splošne teme, npr. kemijo, biofiziko in računalniško obdelovanje podatkov – zajemanje podatkov, povezava med fizikalnim laboratorijem in računalništvom – programiranjem in seveda tudi meteorologija. Meteorologija je zelo zanimiv predmet. Najprej smo imeli predavanja, fizikalno ozadje in matematični zapis teh problemov, na koncu pa se nam je pridružil tudi meteorolog z ARSA, ki nam je predstavil, kako poteka pravi delovni dan meteorologa, kako napovedujejo vreme, itd. Z izbirnimi predmeti se da študij fizike zelo oblikovati po svoji želji. Nekatere zanima bolj vesolje, druge bolj atomi, fizika, atomska fizika, elektrika, študij na tej fakulteti je res zelo interdisciplinaren.

Zakaj bi študijski program Fizike in astrofizike na FN priporočil nekomu, ki se odloča o izbiri študija?

Študij na FN je velika konkurenčna prednost v primerjavi z drugimi, prva prednost je ta, da študij poteka v manjših skupinah, kar omogoča neposreden stik s profesorjem. Profesorji so izjemni raziskovalci na svojem področju. Svoja predavanja pogosto nadgradijo s praktičnimi primeri iz njihove prakse ter nam predstavijo tudi svoje delo, ki ga opravljajo. In, kot že omenjeno, praktične izkušnje ter posledično širina osvojenega znanja – če študenta neko področje zanima, se lahko pridruži laboratoriju in tam že kot študent pomaga pri kakšnih poskusih in podobno. Praktičnih izkušenj in povezanost fakultete s podjetji je tudi veliko. Za tiste dijake, ki se zanimajo za tehnično področje, širše naravoslovno področje in imajo tehnološko žilico, je to pravi študij zanje. Tudi tisti, ki so neodločeni, se po študiju fizike lahko vpišejo na skorajda kateri koli magistrski študij, naj si bo iz ekonomije, strojništva, itd.

Diplomanti fizike se zaposlujejo na res širokem spektru različnih poklicev, tudi v bančnem sektorju, zavarovalnicah. Kje vse se diplomirani fizik še lahko zaposli, kakšna dela lahko opravlja?

Ker je fizik sposoben uporabe znanstvenih metod in analiz podatkov za reševanje dejanskih fizikanih problemov, je na trgu dela zelo konkurenčen. Fizike najdemo v zavarovalnicah, v bankah, kjer lahko delajo na primer napredne verjetnostne izračune, kaj se bo dogajalo s trgom, kako se bodo gibale delnice. Veliko fizikov se zaposli v računalništvu, programiranju. Ni pomembno, da fizik v nekem podjetju zna stvar sprogramirati, ampak mora vedeti tudi ozadje, kako naprave delujejo, analitično razmišljanje. Zaposlujejo se tudi v akademskem svetu, kot asistenti, profesorji, v šolstvu, zelo pomembna je tudi telekomunikacijska industrija, elektrogospodarstvo. Najdemo jih tudi v farmaciji, kjer s pomočjo napredne karakterizacije in modeliranja prispevajo k proizvodnji novih zdravil, pa tudi v kemiji, biologiji in inženirstvu, saj so ta področja prepletena. Nenazanje, delujejo tudi v novinarstvu in s poročanjem o znanstvenih in tehnoloških dosežkih širšo javnost osveščajo o pomenu znanosti. Prednost tega študija je tudi, da se naučiš lastnega razmišljanja in prilagajanja najnovejšim tehnološkim in znanstvenim dosežkom, zaradi česar si se tudi na svojem delovnem mestu sposoben hitro učiti novih stvari in se zaposliti v različnih podjetjih in organizacijah.

Foto: Arhiv Matej Stanič