Znanstvena objava v reviji Nature utrjuje pomembno vlogo Univerze v Novi Gorici na področju organske elektronike

02. julij 2012

Znanstvenika iz Laboratorija za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici dr. Egon Pavlica in prof. dr. Gvido Bratina sta 24. junija letos s sodelavci z Univerze v Strasbourgu, Francija, Humboltove univerze v Berlinu, Nemčija in Univerze Stanford, ZDA, objavila članek v ugledni znanstveni reviji Nature Chemistry.

V članku sta predstavljena princip delovanja in izdelava bistabilnega svetlobnega stikala, ki temelji na zmesi dveh organskih polprevodnikov (Nature Chemistry, (24. junij 2012) doi:10.1038/nchem.1384). S tem odkritjem so združili funkcijo električne prevodnosti in svetlobne občutljivosti v eno samo plast in posledično zmanjšali velikost in kompleksnost svetlobnega stikala. V objavljenem delu so znanstveniki pripravili zmes dveh različnih organskih polprevodnikov: derivat molekule diariletena in polimer poliheksiltiofen. Tako dobljena zmes izkazuje električno prevodnost, ki se bistabilno spreminja pod vplivom svetlobe. Princip delovanja takega svetlobnega stikala so potrdili z izdelavo organskega tankoslojnega tranzistorja. Z merjenjem toka fotovzbujenih nosilcev naboja so ugotovili, da je odzivni čas takega svetlobnega stikala v območju mikrosekund, kar predstavlja tehnološko izjemno zanimivo rešitev. Poglavitni dosežek predstavljenega principa je v tem, da je v enojni aktivni plasti združenih več različnih funkcij. S tem se arhitektura in kompleksnost elektronskih elementov zmanjša in poenostavi.

S tem delom sta slovenska znanstvenika še utrdila vodilno vlogo Laboratorija za fiziko organskih snovi Univerze v Novi Gorici na področju organskih polprevodnikov tako v Sloveniji, kot v Evropi. To področje je eno od najhitreje rastočih v svetu in prodira že v vsakdanje življenje, saj vedno več elektronskih naprav, npr. mobilni telefoni, izkoršča organske svetleče diode v svojih prikazovalnikih. Tudi sicer laboratorij s pridom izkorišča mednarodno vpetost in raziskovalno naravnanost Univerze v Novi Gorici, kjer se pedagoška dejavnost tesno prepleta z vrhunskimi raziskavami na področju okolja, fizike, materialov, molekularne biologije, humanistike, računalništva. V teh raziskavah intenzivno sodelujejo tudi dodiplomski študentje, kar je neobičajno za slovenski visokošolski prostor.

Raziskovalna skupina prof. dr. Gvida Bratine je tudi prva in doslej edina v Sloveniji, ki ji je uspelo pridobiti raziskovalni projekt Evropske znanstvene fundacije. V projektu, ki se osredotoča na eno od najzanimvejših področij sodobne fizike – grafen, sodeluje še pet raziskovalnih skupin iz različnih evropskih držav – med njimi je tudi skupina povezana z Nobelovim nagrajencem Kostjo Novoselovim. Žal se Laboratoriju slabše godi v slovenskem raziskovalnem prostoru, saj Agencija za raziskovalno dejavnost na nekaj zadnjih razpisih področje delovanja skupine ocenjuje kot nerelevantno.

Povezava do članka:
http://www.nature.com/nchem/journal/vaop/ncurrent/full/nchem.1384.html