Jezikoslovci z Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences: dvojina lajša zgodnje usvajanje številk

11. november 2013

Jezikoslovca z Univerze v Novi Gorici, Franc Marušič in Rok Žaucer, sta v visoko vplivni znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences pravkar objavila rezultate raziskave, v kateri sta skupaj s kolegi s Kalifornijske univerze v San Diegu, Massachusettskega tehnološkega inštituta, Univerzitetnega kolidža v Londonu ter Univerze kralja Sauda raziskovala, kako na otroško učenje številk vplivajo slovnične značilnosti jezika, s katerim otroci odraščajo.

Osnovne zakonitosti učenja številk so znane že iz sedemdesetih let 20. stoletja, ko so raziskovalci opazili, da otroško naštevanje številk ni povezano z razumevanjem posamičnih številk. Konkretno, četudi zna otrok v pravem zaporedju nanizati številke od ‘ena’ do ‘deset’, ne ve nujno, kaj posamična številka pomeni. Slednjega se naučijo postopoma, začenši s pomenom številke ‘ena’, ki ga usvojijo nekje med 2. in 3. letom starosti. Nato vsakih nekaj mesecev usvojijo pomen naslednje številke, vse dokler nekje do 5. leta ne usvojijo štetja kot sistema.

Pravkar objavljena raziskava je pokazala, da obstoj dvojine v slovenščini in saudski arabščini otrokom olajša zgodnje učenje številk, saj se slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci številk ‘ena’ in ‘dve’ naučijo hitreje kot angleško govoreči otroci. Hkrati pa prisotnost dvojine seveda ni edini dejavnik, ki vpliva na hitrost zgodnjega učenja številk. V primerjavi s svojimi angleško govorečimi vrstniki iz San Diega ostanejo slovensko in saudskoarabsko govoreči otroci dlje časa na stopnji ‘dvovednika’ (osebe, ki razume številki ‘ena’ in ‘dve’, ne pa ‘tri’ in več). V raziskavi ta “zastoj” razlagajo s posledicami kulturnih razlik. Otroci v San Diegu so se namreč izkazali za precej boljše v recitiranju številk (ne da bi zares vedeli, kaj te pomenijo), iz česar raziskovalci sklepajo, da jim ravno to omogoči hitrejše napredovanje iz ‘dvovednikov’ v ‘trovednike’ in naprej.

Raziskava je bila opravljena v vrtcih v Ljubljani, San Diegu in Riadu, kjer so raziskovalci skupno testirali preko 200 otrok starih od 2 do 5 let. Slovenski del raziskave je del projekta ‘Medsebojna povezanost usvajanja dvojine in usvajanja števil kot pokazatelj (ne)povezanosti jezika in mišljenja’, za katerega so si jezikoslovci na Univerzi v Novi Gorici zagotovili sredstva na razpisu Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. V prihodnjih dveh letih bodo v okviru projekta testirali še otroke s področij, kjer narečja ne poznajo toliko dvojine kot narečja osrednje Slovenije. Na ta način se bodo izognili nekaterim kulturnim razlikam, ki se jim ob primerjavi otrok iz Slovenije, Kalifornije in Saudove Arabije ne morejo, in se tako res osredotočili le na vpliv dvojine oziroma kar najbolj zmanjšali možnost vmešavanja drugih dejavnikov na hitrost učenja številk.

Povezava do članka