Javna opazovanja prehoda Merkurja pred Soncem v Vipavski dolini

06. maj 2016

9. maja bo med 13.20 in 20.42 tudi iz naših krajev viden redek nebesni pojav – prehod planeta Merkurja pred Soncem. Zadnji prehod Merkurja je bil 8. novembra 2006, a iz naši krajev ni bil viden, naslednji pa bo 11. novembra 2019.

Javno opazovanje tega nebesnega pojava in strokovno vodenje bo organizirano v Ajdovščini:
Mercator Ajdovščina (nasproti Petrola), od 13.00 do zahoda Sonca.
Organizirano bo tudi mobilno opazovanje v občini Vipava:

  • Vipava od 13.00 do 16.00,
  • Goče 13.00 do 13.45,
  • Podnanos 14.15 do 15.00,
  • Vrhpolje 15.15 do 16.00.

    Javna opazovanja organizirajo: OŠ Šturje Ajdovščina, OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, SŠ Veno Pilon Ajdovščina, Astronomsko Društvo Nanos, Fakulteta za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, DMFA Slovenije.
    V primeru oblačnega vremena javna opazovanja odpadejo.
    Kontaktne osebe:
    Andrej Rutar, SŠ Veno Pilon Ajdovščina, andrej.rutar1@guest.arnes.si, 040 370 988
    Andrej Guštin, DMFA Slovenije, andrej_gustin@t-2.net, 041 764 660
    Prof. dr. Andreja Gomboc, Univerza v Novi Gorici, andreja.gomboc@ung.si, 031 577 834

    O Merkurjevih prehodih pred Soncem
    Merkur je Soncu najbližji planet, ki za en obhod okoli naše zvezde potrebuje približno 88 dni. Ker se tudi Zemlja giblje okoli Sonca, Merkur vidimo v enaki legi glede na Sonce približno vsakih 116 dni. Če bi se Merkur gibal po isti ravnini kot Zemlja (ekliptična ravnina), bi ta planet prišel trikrat letno natanko med nas in Sonce. To tudi pomeni, da bi v tem primeru trikrat na leto videli, kako se Merkur navidezno zapelje pred Soncem. Ker pa je ravnina Merkurjeve orbite okoli Sonca nagnjena za 7 stopinj glede na ravnino ekliptike, se tak prehod pred Soncem zgodi redkeje, v povprečju trinajstkrat na stoletje in vedno v dnevih okoli 8. maja in 10. novembra. Prehodi Merkurja so dvakrat pogostejši novembra, ko je planet v prisončju. Tisti v maju pa po navadi trajajo dlje, saj je Merkur takrat najdlje od Sonca in je njegovo gibanje znatno počasnejše. Prehodi lahko trajajo do devet ur.

    Prvi je Merkurjev prehod prek ploskvice Sonca 7. novembra 1631 opazoval Francoz Pierre Gassendi s Pariškega observatorija. To je bil za zgodovino astronomije nadvse pomemben dogodek, saj je potrdil Kopernikov heliocentrični sistem in Keplerjeve račune, ki prvi napovedal prehod Merkurja.
    Dodaten pomen teh prehodov se je pokazal šele pol stoletja kasneje. Angleški astronom Edmond Halley je v javnosti poznan predvsem po znamenitem kometu. V zgodovino znanosti pa je zapisan kot najpomembnejši astronom svoje dobe in človek, ki je bistveno pripomogel k izdaji Newtonovega kapitalnega dela Principia in uporabi gravitacijskega zakona. V drugi polovici 17. stoletja je Halley na otoku sv. Helene opazoval zvezde in izpopolnjeval katalog južnega neba. Leta 1677 je med drugim tudi videl prehod Merkurja čez Sonce. Pri tem se je zavedel, da bi s opazovanjem takih dogodkov lahko zelo natančno izmerili oddaljenost Zemlje od Sonca ali tako imenovano astronomsko enoto. V njegovem času so bile ocene astronomske enote še vedno zelo nenatančne in so se od prave vrednosti razlikovale tudi za desetkrat. Zelo pomembno pa bi bilo imeti pravo vrednost, na kateri bi lahko določili vse velikosti v Osončju. Iz Keplerjevih zakonov in Newtonovega gravitacijskega zakona je namreč mogoče izračunati oddaljenost vseh planetov od Sonca, če je le znana oddaljenost Zemlje od naše zvezde. Halleyeva ugotovitev je bila načeloma enostavna. Če bi prehod opazovali na dveh različnih zemljepisnih širinah, na primer v Evropi in Južni Afriki, potem bi prehod Merkurja videli na različnih mestih Sončeve ploskvice. S poznavanjem razdalje med opazovališčema, natančnim beleženje razlike pri prehodu in relativno enostavno trigonometrijo je potem mogoče izračunati oddaljenost Zemlje od Sonca. Leta 1716 je Halley predlagal meritve razdalje Zemlja-Sonce ob prehodu Venere. Venero je izbral zato, ker nam je bližje in so zato meritve ob njenem prehodu zanesljivejše kot ob prehodu Merkurja. Žal pa se Venera čez Sonce sprehodi le poredko, v intervalih približno 120 let, zato so astronomi te meritve dejansko izvedli šele sto let po Halleyevi smrti.

    Letošnji prehod Merkurja pred Soncem bo viden 9. maja med 13.20 in 20.42 po poletnem času. Žal pa je Merkur tako majhen, da prehoda ni mogoče opazovati s prostim očesom, zaščitenim s folijo za opazovanje Sonca ali varilskim steklom. Za ogled tega pojava potrebujemo teleskop, ki je opremljen s primernimi filtri za opazovanje Sonca.
    Opazovanje Sonca brez primerne zaščite je zelo nevarno za oči!