Pri založbi Univerze v Novi Gorici je izšla nova knjiga »Vojni dnevnik: Šempeter pri Gorici, 1915; Kriegstagebuch: St. Peter bei Görz, 1915«

25. september 2018

Pri založbi Univerze v Novi Gorici je izšla nova knjiga avstrijskega fizika in Nobelovega nagrajenca Erwina Schrödingerja »Vojni dnevnik: Šempeter pri Gorici, 1915; Kriegstagebuch: St. Peter bei Görz, 1915«, ki jo je uredi, zbral in komentiral Matej Župančič.

Dnevnik topniškega oficirja Erwina Schrödingerja (1887-1961) je nastal poleti 1915 med služenjem vojske v Šempetru pri Gorici. V njem se razkrivajo avtorjeva razmišljanja, kritične misli o vojni in miru, razvidno je tudi zanimanje za eksperimentalno psihologijo, v njem se pa že čutijo prvi zametki njegovega poznejšega delovanja na področju valovne teorije, ki se dobro desetletje pozneje preoblikuje v valovno podobo sveta. Erwin Schrödinger tako postane ob Sigmundu Freudu najpomembnejši avstrijski znanstvenik 20. stoletja.

»Schrödingerjeva enačba opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov. Zaradi osrednje vloge, ki jo ima v kvantni mehaniki, jo primerjajo z drugim Newtonovim zakonom v klasični mehaniki. Erwin Schrödinger jo je prvič izpeljal leta 1925 in objavil leta 1926. Enačba je osnova njegovega raziskovalnega dela, za katerega je leta 1933 dobil Nobelovo nagrado za fiziko. Erwin Schrödinger je znan tudi po paradoksalnem miselnem poskusu v kvantni mehaniki, v katerem nastopa t.i. Schrödingerjeva mačka,« je o avtorju dnevnika pojasnila dr. Andreja Gomboc, profesorica astronomije na Univerzi v Novi Gorici.

»Objava dnevnika iz časa 1. svetovne vojne je velikega pomena za zgodovino 1. svetovne vojne na Slovenskem in odkrivanje novih dejstev o vojni na soški fronti. Dnevnik je izjemnega pomena, ker je napisan s strani intelektualca, razmišljujočega človeka, častnika, ki je do vojne razvil oseben odnos ter se z njo ukvarjal tudi na svojevrsten znanstveni način [...] Dragoceni so tudi dodatki ter seveda pojasnila, ki jih je v dnevnik vstavil urednik, oziroma objava vseh dodatnih besedil, ki predstavljajo celoto dnevnika, kot jo je sestavil avtor. Za slovensko javnost je koristno, da je dnevnik preveden v slovenščino, a obenem ponuja tudi izvirnik [...] Jezik prevoda ni le odličen jezikovni izdelek, temveč odlično ustvarja duh časa, prostora ter miselni milje avtorja», je v recenziji zapisala prof. dr. Petra Svoljšak, direktorice študijskega programa Kulturna zgodovina Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici in predstojnice Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU.

Poleg prepisa originalnega teksta, vzporednega slovenskega prevoda in objave rokopisa, je dnevnik obogaten še z urednikovimi pojasnili in dodatki slovenskih tekstov oziroma odlomkov, predvsem zaradi lepega, a že nekoliko starinskega jezika ter kulturno-literarne vrednosti (D. Feigel, L. Čermelj, H. Tuma, F. Milčinski) ter slikovnim gradivom.

Knjigo lahko kupite pri založbi Univerze v Novi Gorici, Vipavska 13, Rožna Dolina, Nova Gorica. Informacije: “http://www.ung.si/sl/zalozba/”; library@ung.si; 05 3315 220.

Andreja Leban, Stiki z javnostmi