Dolgoletni predstojnik Univerze v Novi Gorici akad. prof. dr. Boštjan Žekš prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo

28. november 2018

27. novembra 2018 so v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani podelili Zoisovi nagradi za življenjsko delo, Puhovo nagrado za življenjsko delo, Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, Puhovo nagrado za vrhunske dosežke, Zoisova priznanja za pomembne dosežke, Puhovo priznanje za uvajanje novih znanstvenih dosežkov v gospodarsko in družbeno prakso ter priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju teorijske fizike je prejel dolgoletni predstojnik, član sveta in zaslužni profesor Univerze v Novi Gorici akad. prof. dr. Boštjan Žekš.

Poleg omenjene nagrade je bila podeljena še Zoisova nagrada za življenjsko delo dr. Milici Kacin Wohinz, Puhova nagrada za življenjsko delo prof. dr. Francu Vodopivcu, tri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke prof. dr. Robertu Dominku, prof. dr. Matjažu Percu in prof. dr. Marku Noču, Puhova nagrada za vrhunske dosežke Marjanu Pipenbaherju, univ. dipl. inž. ter šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke dr. Tadeju Rojacu, prof. dr. Janezu Košmrlju, prof. dr. Nini Gunde Cimerman, izr. prof. dr. Andreji Kutnar, prof. dr. Saši Prelovšek Komelj in izr. prof. dr. Mojci Benčina. Puhovo priznanje je letos prejel Leon Kralj, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije pa prof. dr. Bogdan Povh.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Obrazložitev nagrajenca: Boštjan Žekš, rojen leta 1940, je bil raziskovalec na Institutu Jožef Stefan na Odseku za teoretično fiziko, profesor biofizike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter profesor in predstojnik na Univerzi v Novi Gorici. Od leta 2014 je upokojen. Leta 1987 so ga sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, na kateri je opravljal tudi funkcijo tajnika razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, od leta 2002 do leta 2008 pa je bil predsednik akademije.

Raziskovalno je delal na treh področjih, in sicer v odvisnosti od zaposlitve in od svetovnih trendov na področju fizike kondenzirane snovi. V prvem obdobju se je ukvarjal s feroelektričnimi kristali, predvsem tistimi z vodikovimi vezmi, v drugem s tekočimi kristali in feroelektričnimi tekočimi kristali, v tretjem pa z biofiziko bioloških in modelnih fosfolipidnih membran. Na vseh treh področjih, ki med seboj niso povezana, je veliko prispeval k napredku znanosti, obiskoval svetovne centre ter imel predavanja in uvodna predavanja na največjih mednarodnih konferencah. V intenzivnem obdobju svojega znanstvenega delovanja od leta 1966 do leta 2007 je objavil 214 del v uglednih mednarodnih revijah ter tri monografije. Ena od njih (Soft Modes in Ferroelectrics and Antiferroelectrics, 1974, skupaj z Robertom Blincem) je bila iz angleščine prevedena tudi v ruščino in kitajščino ter je še danes citirana. Njegova dela obsegajo okoli 6.500 citatov, pri čemer je citate ruske knjige težko ovrednotiti, kitajske pa sploh nemogoče.

Akademika Boštjana Žekša njegovi raziskovalni dosežki uvrščajo med enega od naših najbolj eminentnih fizikov.

Iskrene čestitke!

Andreja Leban, Stiki z javnostmi

Posnetek slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad, Zoisovih priznanj, Puhovih nagrad, Puhovega priznanja in priznanja Ambasador znanosti RS 2018

Akad. prof. dr. Boštjan Žekš