Prof. dr. Mladen Franko, S SVETLOBO IN TOPLOTO DO IONOV, MOLEKUL IN ŠE KAM

02. marec 2006

9. marca 2006 se bo ob 15. uri v predavalnici P-7 na PNG odvil naslednji četrtkov kolokvij.

Naslov: S SVETLOBO IN TOPLOTO DO IONOV, MOLEKUL IN ŠE KAM

Predavatelj: Prof. dr. Mladen Franko, Politehnika Nova Gorica, Laboratorij za raziskave v okolju

Naše okolje najpogosteje zaznavamo s svetlobo. To velja tako za okolico na makroskopskem nivoju, kot tudi za mikroskopski svet, ki je skrit prostemu očesu. Prav pri raziskovanju tega nevidnega in velikokrat še nepoznanega dela narave pa je svetloba nepogrešljivo orodje. Izkoriščamo jo namreč pri številnih instrumentalnih metodah, kot so različne oblike spektroskopije, brez katerih si težko zamišljamo napredek v sodobni znanosti. Želimo namreč proučevati vse manjše objekte, zaznavati vse manjše delce in meriti čim nižje koncentracije. Vsem tem zahtevam pa klasični načini merjenja, ki so osnovani na propustnosti ali sevanju svetlobe, velikokrat ne morejo zadostiti. Zato se vse bolj uveljavljajo nove metode, pri katerih izkoriščamo posredne učinke svetlobe, kot je na primer pretvorba svetlobne energije v toploto. Ta pojav je osnova tako imenovane optotermične spektroskopije.

V predavanju bodo na podlagi konkretnih meritev nekaterih lastnosti snovi (npr. toplotna prevodnost, temperaturna odvisnost lomnega količnika) predstavljene fizikalne osnove pojava termične leče, ki ga izkoriščamo predvsem v optotermični spektrometriji tekočih pa tudi trdnih in plinastih vzorcev. Predstavljeni bodo tudi razlogi, za izredno visoko občutljivost te metode, ki omogoča meritve snovi v koncentracijah, ki so lahko tudi do tisoč krat nižje od koncentracij dosegljivih s klasičnimi optičnimi metodami. To je glavni razlog za vse pogostejšo uporabo spektrometrije s termičnimi lečami (TLS) pri raziskavah onesnaženosti okolja, kakovosti hrane pa tudi bioloških procesov v celicah.

Od praktičnih primerov uporabe TLS bodo med drugimi predstavljene meritve nizkih koncentracij esencialnih in toksičnih kromovih ionov v vodah, detekcija karotenoidov v krvni plazmi in fitoplanktonskih celicah z metodo tekočinske kromatografije (HPLC-TLS) ter raziskave mehanizmov transporta bilirubina v jetrne celice, ki bi bile brez razvoja in uporabe visoko občutljive tehnike kot je TLS nemogoče.