Nov uspeh raziskovalcev Univerze v Novi Gorici – po članku v reviji Science še članek v reviji Nature

21. marec 2008

Fiziki iz Laboratorija za astrofiziko osnovnih delcev Univerze v Novi Gorici, Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, ki sodelujejo v mednarodni skupini Belle, so v najuglednejši naravoslovni reviji Nature s sodelavci objavili članek, ki razkriva razlike med snovjo in anti-snovjo (Belle Collaboration, Nature, 452, 332-335 (20 March 2008) | doi:10.1038/nature06827).

V Velikem poku, v katerem je nastalo vesolje, je po predvidevanjih nastala enaka količina snovi (delcev) in anti-snovi (anti-delcev). Današnje opazljivo vesolje pa je sestavljeno skoraj izključno iz snovi. Eden ključnih pogojev za tak razvoj vesolja je kršitev simetrije CP, s katero opišemo nekatere različne lastnosti delcev in njihovih anti-delcev. Mednarodna skupina Belle na trkalniku KEKB v Tsukubi na Japonskem opravlja natančne meritve razlik v lastnostih delcev in anti-delcev, imenovanih mezoni B. V članku so opisali rezultate meritev pogostosti, s katero negativno nabiti mezoni B - razpadajo v delca K - po, ter pogostosti analognih razpadov njihovih anti-delcev, B + → K + p o. Razlika pogostosti, normirana na vsoto obeh, znaša 7%. Rezultat torej kaže na očitno različne lastnosti delcev in anti-delcev in predstavlja kršitev simetrije CP.

Resnično zanimiva pa je primerjava zgornje asimetrije (7%) z meritvijo enake količine pri razpadih nevtralnih mezonov anti-B o → K - p + in B o → K + p -. Pri teh razpadih je asimetrija namreč negativna in znaša -10%. Današnje teoretično razumevanje sil med osnovnimi delci je zajeto v Standardnem modelu, eni eksperimentalno najbolje preverjenih fizikalnih teorij. A teorija napoveduje, da bi morali biti obe omenjeni asimetriji enaki. Primerjava izmerjene in teoretično pričakovane razlike torej morebiti kaže na izvore kršitve simetrije CP, ki niso zajeti v Standardnem modelu. Te vrste procesov imenujemo s skupnim imenom Nova fizika, in so nujno potrebni za zadovoljivo razlago razvoja vesolja in njegovih današnjih lastnosti. Za zaokrožen pogled na nova dognanja fizikov osnovnih delcev je v isti številki revije tej temi posvečen tudi članek znanega teoretičnega fizika M. E. Peskina o teoretični interpretaciji rezultatov (M. E. Peskin, Nature 452, 293-294 (20 March 2008) | doi:10.1038/452293a).

Dodatne informacije

Andreja Leban
Stiki z javnostmi
T: 05 3315 397
E: andreja.leban@ung.si