Praznovanje desetletnice delovanja Politehnike Nova Gorica in podelitev prvih priznanj Zaslužni profesor prof. dr. Stojanu Plesničarju in prof. dr. Sidneyu A. Katzu ter prvega priznanja Zlata plaketa gospodu Črtomirju Špacapanu

25. oktober 2005

Politehnika Nova Gorica je v soboto, 22. oktobra 2005 v slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici obeležila prvo desetletje svojega delovanja.

Svečanost je bila namenjena tudi počastitvi najzaslužnejših oseb, ki so pripomogle k uveljavitvi in rasti Politehnike Nova Gorica od ustanovitve pa vse do danes.

Na svečanosti je Zlato plaketo prejel gospod Črtomir Špacapan, ki je bil v obdobju najintenzivnejšega oblikovanja Politehnike župan mestne občine Nova Gorica.

Naziv »Zaslužni profesor« je Senat Politehnike Nova Gorica podelil prof. dr. Stojanu Plesničarju in prof. dr. Sidneyu A. Katzu.

Častni doktorat je iz rok akad. prof. dr. Boštjana Žekša, predstojnika Politehnike, sprejel prof. dr. Paul J. Crutzen, leta 1995 Nobelov nagrajenec za kemijo.

V pozdravnem nagovoru je predstojnik Politehnike Nova Gorica prof. dr. Boštjan Žekš poudaril, da se je Politehnika v tem, za raziskovalno ustanovo zelo kratkem času, razvila iz zelo majhne podiplomske šole na področju okolja v še vedno majhno ustanovo z vsemi elementi majhne univerze. Politehniki je v tem času uspelo v svoje vrste pridobiti ljudi, ki bi radi nekaj naredili.Uspelo ji je ohraniti na začetku začrtano smer razvoja , ki temelji na majhnosti, mednarodni odprtosti, na relativni kakovosti programov in na zanimivosti programov za širše in ožje okolje.

Slavnostni govornik je bil Janez Janša, predsednik vlade Republike Slovenije. V slavnostnem govoru je poudaril, da je »v današnjem času, ko je Slovenija na pragu reform in ko si prizadevamo za to, da bi ustvarili odprto in ustvarjalno družbo, ki bi morala v vseh pogledih izkazovati mednarodne konkurenčne sposobnosti in kvalitete, ta obletnica še toliko bolj pomembna.

Samostojni visokošolski zavod Politehnika v Novi Gorici je eden izmed svetlih primerov, ko gospodarstvo in znanje delata z roko v roki, je prepričan premier. “Naš skupni cilj je, da v naši državi ustvarimo takšne razmere, da vsi, ki so tega sposobni, dosežejo želeno izobrazbo, ne glede na socialne razlike in ostale okoliščine, s čimer si bodo zagotovili zaposlitev in konkurenčnost v svetu, kjer je ta konkurenčnost vse bolj zaostrena. Zato je potrebno, da se celotni šolski sistem odziva na potrebe družbe, zlasti gospodarstva,” je nadaljeval predsednik vlade.

Izrazil je prepričanje, da mora naš slovenski visokošolski sistem postati bolj kakovosten in konkurenčen v domačem in mednarodnem okolju in da potrebujemo zaradi tega tudi doma več univerz in visokošolskih zavodov. Tudi takšnih kot je Politehnika, ki bodo prinesle decentralizacijo, konkurenčnost in posledično bolj kakovostno ponudbo terciarnega izobraževanja, ki je pogoj za to, da se število kvalitetnih diplomantov dvigne na primerljivo raven z državami Evropske unije.

Po besedah predsednika vlade želimo v Sloveniji z ekonomskimi in socialnimi reformami, o katerih razpravljamo, postaviti nekoliko bolj v ospredje gospodarstvo in njemu prilagojeno znanje. Brez gospodarskega razvoja in brez gospodarske rasti namreč ni mogoče graditi trdnih temeljev blaginje. Zagovarjamo dvosmeren pretok znanja, predvsem na področjih in panogah, ki lahko Sloveniji prinesejo višjo dodano vrednost in nov razvojni preboj.

“Republika Slovenija s podporo Politehniki in njeni širitvi tudi na ostala znanstvena področja, zlasti humanistiko, ne gradi branika slovenstva, ampak se vključuje v multikulturnost širšega prostora, ki je bil v tem prostoru stoletja njegova temeljna značilnost. Če ne bi pred desetletjem tukaj zagnani in daljnovidni posamezniki ustanovili te visokošolske ustanove, bi jo morali ustanoviti sedaj zaradi našega enakopravnega vključevanja v evropski prostor,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.«.

Svečana akademija ob 10. obletnici [avi, 298 MB]