Center za informacijske tehnologije in uporabno matematiko

Ljudje

Prof. Dr. Satyendra Tomar (Vodja centra)

Prof. dr. Satyendra Tomar
E: satyendra.tomar@ung.si
P: +386 5 62 05 831
Bibliografija


Biografija: Satyendra Tomar je doktoriral iz matematike na Indijskem inštitutu za tehnologijov v Kanpurju maja 2002. Njegova disertacija je obravnavala vzporedno h-p spektralno metodo za eliptične probleme na negladkih domenah. Med novembrom 2001 in oktobrom 2004 je delal kot podoktorski raziskovalec na Univerzi v Twentu na Nizozemskem. Od januarja 2005 do marca 2014 je bil neodvisni raziskovalec na »Radon Institute of Computational and Applied Mathematics« v Avstriji. Med oktobrom 2010 in februarjem 2011 je bil zaposlen kot gostujoči redni profesor na Univerzi v Erlangen-Nurembergu v Nemčiji. Od februarja 2015 do junija 2015 je bil zaposlen na Univerzi v Cardiffu v Združenem kraljestvu kot »Marie Curie Experienced Researcher«, od julija 2015 pa kot starejši raziskovalec na Univerzi v Luxemburgu. Oktobra 2018 se je pridružil Univerzi v Novi Gorici kot vodja centra za Informacijske tehnologije in uporabno matematiko.
Področje njegovega raziskovanja je v numerični matematiki in uporabi računalništva v naravoslovnih znanostih. Podrobneje so to naslednja podpodročja: (1) razvoj robustnih numeričnih metod za računske probleme modeliranja v tehniki, npr. isogeometrične metode, nezvezne Galerkinove metode, h-p spektralne in metode končnih elementov, (2) razvoj hitrih direktnih in iterativnih metod reševanja problemov z metodami linearne algebre, (3) razvoj robustnih in popolnoma zanesljivih ocen a-posteriori napak in njihova uporaba v sprotnih simulacijah operacijskih posegov v medicini in (4) razvoj programske opreme na platformah za zaporedno in visoko zmogljivo računalništvo.

Vloga: Satyendra Tomar je raziskovalec Centra za informacijske tehnologije in uporabno matematiko in poučuje matematične predmete na Poslovno-tehniški fakulteti.

Raziskovalno področje: numerična matematika, računalništvo v naravoslovnih znanostih, računalništvo v tehniki, sprotne simulacije operacijskih posegov v medicini.


Prof. dr. Tanja Urbančič

Prof. dr. Tanja Urbančič
E: tanja.urbancic@ung.si
T: (05) 62 05 831
Bibliografija


Biografija: Tanja Urbančič je doktorirala iz računalništva leta 1994 na Univerzi v Ljubljani s temo s področja umetne inteligence. Podoktorsko usposabljanje je opravila na University of New South Wales, Sydney, Avstralija. Raziskovalno pot je začela na Institutu Jožef Stefan, s katerim še vedno sodeluje kot višja raziskovalna sodelavka na Odseku za tehnologije znanja. V letih od 1996 do 2002 je vodila Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na Institutu Jožef Stefan. V obdobju od 2000 do 2003 je koordinirala izobraževalni del evropskega projekta »Data Mining and Decision Support for Business Competitiveness: A European Virtual Enterprise« v 5. okvirnem programu. Od leta 1999 naprej sodeluje z Univerzo v Novi Gorici, kjer je od leta 2002 polno zaposlena in vodi Poslovno-tehniško fakulteto. V obdobju od 2006 do 2010 je vodila tudi Center za sisteme in informacijske tehnologije na Univerzi v Novi Gorici.

Vloga: Tanja Urbančič je redna profesorica za področje računalništva. Opravlja funkcijo dekanje Poslovo-tehniške fakultete. Je nosilka predmetov Upravljanje znanja in Projekt 2 na magistrskem študijskem programu Gospodarski inženiring ter raziskovalka v Centru za informacijske tehnologije in uporabno matematiko, sodeluje pa tudi pri projektu ustanovitve Kariernega centra Univerze v Novi Gorici.

Raziskovalno področje: modeliranje človekove veščine, odkrivanje znanja s tekstovnim rudarjenjem in upravljanje znanja s poudarkom na aplikacijah, še zlasti v medicini, zdravstvu in izobraževanju.


Prof. dr. Irina Cristea

Doc. dr. Irina Cristea
E: irina.cristea@ung.si
T: (05) 62 05 833
Bibliografija


Biografija: Irina Elena Cristea je leta 2007 doktorirala iz matematike s specializacijo na področju algebre na Univerzi Konstanca, Romunija. Raziskovalno delo je začela leta 2003 na Univerzi v Iaziju, Romunija, kjer je bila zaposlena 4 leta kot asistentka. Podoktorsko delo je opravljala na Univerzi v Vidmu, Italija. Od januarja 2012 do septembra 2017 pa je zaposlena na Univerzi v Novi Gorici kot docentka na področju matematike. Od oktobra 2017 je izredna profesorica za področje matematike ter raziskovalka Centra za informacijske tehnologije in uporabno matematiko na področju teorije algebraičnih hiperstruktur.

Vloga: Irina Cristea je izredna profesorica za področje matematike na Poslovno-tehniški fakulteti, Fakulteti za znanosti o okolju in Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Je tudi koordinatorica nekaterih Erasmusih pogodb in članica senata Poslovno-tehniške fakultete.

Raziskovalno področje: algebraične hiperstrukture ter povezave z mehkimi množicami in njihovimi posplošitvami; matematični modeli osnovani na analizi skupin (trdih in mehkih)


Doc. Dr. Oliver Butterley


dr. Oliver Butterley
E: oliver.butterley@ung.si
P: +386 5 62 05 832
Bibliography


Biografija: Oliver Butterley je doktoriral iz matematike na Imperial College London leta 2011. Z raziskavami je nadaljeval kot podoktorski sodelavec v Rimu na II “Tor Vergata”, zatem na
Univerzi na Dunaju in nazadnje na ICTP v Trstu. Od leta 2018 je zaposlen na Univerzi v Novi Gorici.
Dela področju dinamičnih sistemov. Glavnina njegovega raziskovalnega delase osredotoča na statistične lastnosti kaotičnih dinamičnih sistemov, predvsem na uporabo tehnik funkcionalne analize zaraziskavo teh lastnosti pri dinamičnih sistemih v zveznem času.

Vloga: Oliver Butterley je raziskovalec Centra za informacijske tehnologije in uporabno matematiko na področju teorije dinamičnih sistemov. Poučuje matematične predmete na več fakultetah Univerze v Novi Gorici.

Raziskovalno področje: dinamični sistemi, statistične lastnosti kaotičnih dinamičnih sistemov, zvezni dinamični sistemi.


Dr. Donatella Gubiani

dr. Donatella Gubiani
E: donatella.gubiani@ung.si
T: (05) 3315 239
Bibliografija



Biografija: Donatella Gubiani je doktorirala leta 2008 na Univerzi G. d’Annunzio Chieti-Pescara (Itaija) na temo modeliranja prostorsko-časovnih baz podatkov. Njeno izvirno raziskovalno delo vključuje razvoj prostorsko-časovnega konceptualnega modela baze podatkov, imenovanega ChronoGeoGraph (CGG), ki nadgrajuje klasični entitetno-relacijski model baze podatkov s prostorsko-časovnimi komponentami. Podoktorsko delo, je delala na Univerza v Vidmu (Itaija), kje je sodelovala na upravljenju podatkah, od modeliranja do jih analize, z različimi oddelki. Od leta 2014 je zaposlena na Centru za informacijske tehnologije in uporabno matematiko na Univerzi v Novi Gorici, kje dela tudi na področju sistem za pozicioniranaje in sledenje in odkrivanja znanja iz velikih tekstovnih baz (tudi imenuje odkrivanje zakonitosti v podatkih literature).

Vloga: Donatella Gubiani je asistentka na področju računalništva na Poslovno-tehniški fakulteti, Fakulteta za znanosti o okolju in Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo. Ona je tudi član odbora za e-učenje na Univerzi v Novi Gorici.

Raziskovalno področje: podatkovno modeliranje, baze podatkov, geografski informacijski sistemi, sistemi za pozicioniranaje in sledenje, odkrivanje zakonitosti v podatkih.



Prof. dr. Juš Kocijan

Prof. dr. Juš Kocijan
E: jus.kocijan@ijs.si
T: (05) 62 05 832
Bibliografija


Biografija: Juš Kocijan je doktoriral iz elektrotehnike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Pedagoške in raziskovalne izkušnje na področju avtomatskega vodenja je nabiral na Univerzi v Ljubljani in kot gostujoči predavatelj in raziskovalec po več evropskih univerzah in znanstvenih inštitutih.

Vloga: Prof. Kocijan je raziskovalec na Odseku za sisteme in vodenje na Institutu Jožef Stefan in redni profesor za elektrotehniko na Poslovno-tehniški fakulteti Univerze v Novi Gorici. Poleg raziskav in pedagoškega dela je bil aktiven tudi kot nosilec domačih in mednarodnih projektov, urednik in član uredniških odborov znanstvenih revij, član tehniškega komiteja IFAC za računsko inteligenco v avtomatskem vodenju. Prof. Kocijan je starejši član društva IEEE in IEEE Control Systems Society, član Slovenskega društva za simulacijo in modeliranje SLOSIM in član Društva avtomatikov Slovenije.

Raziskovalno področje: modeliranje dinamičnih sistemov z modeli na osnovi Gaussovih procesov, načrtovanje vodenja z modeli na osnovi Gaussovih procesov, večmodelni pristop k modeliranju in načrtovanju vodenja, uporabe nelinearnega vodenja, analiza in načrtovanje multivariabilnih sistemov po metodi glavnih poti.


Pridr. Prof. Dr. Henrik Gjerkeš

doc. dr. Henrik Gjerkeš
E: henrik.gjerkes@ung.si
T: (05) 62 05 830
Bibliografija


Biografija: Henrik Gjerkeš je diplomiral na Tehniški fakulteti Univerze v Mariboru. Magistriral in leta 1999 doktoriral je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer je bil zaposlen kot raziskovalec in asistent do leta 2006, ko se je kot znanstveni sodelavec in univerzitetni profesor – docent zaposlil na Poslovno-tehniški fakulteti in Fakulteti za aplikativno naravoslovje Univerze v Novi Gorici. Znanstveno-raziskovalno delo dopolnjuje s sodelovanjem pri domačih in mednarodnih projektnih aktivnostih s področja trajnostnega razvoja in inovativnih sistemov za rabo obnovljivih virov energije, v sodelovanju z gospodarstvom, lokalnimi in regionalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in/ali vladnimi službami. Od leta 2009 do 2011 je bil minister v vladi Republike Slovenije, odgovoren za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Od leta 2011 je zaposlen na Univerzi v Novi Gorici in na Gradbenem inštitutu ZRMK v Ljubljani.

Vloga: Henrik Gjerkeš je nosilec predmeta Uvod v sodobne tehnološke sisteme na Poslovno-tehniški fakulteti in predmeta Postopki optimatizacije v varstvu okolja na Fakulteti za znanosti o okolju. Je raziskovalec v Centru za informacijske tehnologije in uporabno matematiko, mentor številnim diplomantom in član komisije za študijske zadeve na Poslovno-tehniški fakulteti.

Raziskovalno področje: prenos toplote, procesna tehnika, trajnostni razvoj, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, okoljske tehnologije, merilne tehnike, sodobni tehnološki sistemi, regionalni razvoj, evropska kohezijska politika.