Raziskovalni center za humanistiko

Literarne vede

V skupini za literarne vede delujejo Tanja Badalič, Katja Mihurko Poniž, Megi Rožič, Aleš Vaupotič, Urša Prša in Ana Toroš. Usmerjeni so predvsem v štiri raziskovalne sklope.

Prvi sklop je povezan z evropsko COST akcijo Pisateljice v zgodovini, cilj katere je vzpostaviti močno mednarodno raziskovalno mrežo in izdelati načrt za sistematično sodelovanje na področju evropske ženske literarne zgodovine. Ženske avtorice so bile v literarni zgodovini namreč pogosto spregledane, zato je namen akcije poudariti njihovo prisotnost v zgodovini in literaturi. S ponovnim branjem in analizo njihovih tekstov naši sodelavci raziskujejo povezave med avtoricami iz različnih evropskih dežel in preučujejo njihovo recepcijo pri bralnem občinstvu in med kritiki.
Cilj raziskave je preučevanje vloge pisateljic v zgodovini in novo razumevanja evropske literarne kulture. Zadnja desetletja se je povečalo zanimanje in potreba po preučevanju avtoric, ki so ustvarjale v preteklih stoletjih, ter njihovih besedil. Literarna zgodovina je največkrat te avtorice spregledala, zato je zelo malo znanega o njihovem delu in ustvarjanju. Kako so bile avtorice sprejete v sodobnem času? Kakšno vlogo so imele avtorice v literarnem polju? Kdo je bral njihova dela? Da bi našli odgovore na zgornja vprašanja, je potrebno raziskati dialoge, ki so jih avtorice načele ali v katerih so bile vpletene. Pomembno je preučiti njihovo recepcijo v posameznih evropskih državah in način, kako so bile sprejete. Predvidoma vsa ta vprašanja presegajo nacionalne meje. Prav zaradi tega je nastala podatkovna baza Database WomenWriters, kamor sodelujoči vpisujejo podatke o avtoricah, njihovih delih in njihovo recepcijo. Podatkovna baza omogoča nov pristop k vprašanju o mestu pisateljic v evropski literarni zgodovini.
COST akcija Women Writers in History je razdeljena na štiri delovne skupine, ki imajo različne naloge. V projektu sodelujejo prof. dr. Katja Mihurko Poniž, doc. dr. Aleš Vaupotič in mlada raziskovalka Tanja Badalič. Prof. dr. Katja Mihurko Poniž je tudi vodja četrte delovne skupine, katere naloga je oglaševanje in širjenje raziskovalne mreže COST akcije. Sodelujoči se srečujejo na raznih konferencah in simpozijih, kjer poročajo o rezultatih svojih raziskav.
 
Sodelavci skupine za literarne vede namenjajo posebno pozornost tudi prostoru, v katerem deluje Univerza v Novi Gorici, torej  stičišču slovanskega in romanskega sveta. Ukvarjajo se z raznimi vprašanji t. i. literature na stičišču, kot so literarne podobe tujstva, literarni vplivi, stiki in prevodi, medkulturnost, migracije ipd.
 
Tretji raziskovalni sklop predstavlja razmerje med literaturo in novimi mediji z vidika makrosprememb. V tem okviru se naši raziskovalci posvečajo tudi hitro rastočemu področju digitalne humanistike, ki s kvantitativnimi metodami raziskuje tradicionalna vprašanja literarnih ved in humanistike nasploh, ter pregledu slovenskih in svetovnih del novomedijskih literatov, posebej njihovemu odnosu do novomedijske umetnosti na meji jezikovnega.
 
Četrti raziskovalni sklop predstavljajo antični motivi in njihova transformacija v slovenski literaturi.

Temeljne raziskave

Programska skupina Kolektivni spomin in kulturna dinamika

Raziskovalna dejavnost skupine za literarne vede se odvija v okviru programske skupine Kolektivni spomin in kulturna dinamika in s sodelovanjem na temeljnih projektih, ki jih financira ARRS (Multikulturna dediščina in nacionalna država: primeri Prekmurja, Bele krajine in Primorske; Vloga ženskih migracij in migrantk v konstrukciji slovenske nacionalne identitete od nacionalne do postnacionalne dobe: primerjalni slovenski, evropski in globalni vidiki)
http://www.sicris.si/search/rsr.aspx?opt=3〈=slv&id;=32238.

COST akcija Women Writers in History

Skupina deluje v COST akciji Women Writers in History, v okviru skupine pa se nudi tudi mentorstvo trem mladim raziskovalkam. Izjemen uspeh skupine za raziskave na področju literarnih ved je pridobitev mednarodnega HERA projekta Travelling Texts 1790−1914: The Transnational Reception Of Women’s Writing At the Fringes of Europe), v katerem raziskovalci skupine za literarne vede sodelujejo kot ena izmed petih raziskovalnih skupin. Projekt se osredinja na najpomembnejše kanale kulturnih srečevanj v moderni Evropi, kroženje tiskanih besedil in na njihovo prečkanje kulturnih, jezikovnih in nacionalnih meja v dolgem 19. stoletju (povečanje pismenosti, tehnološke inovacije ipd.).
Več o COST akciji Women Writers in History:
http://www.costwwih.net
http://www.womenwriters.nl/index.php/Women_writers%27_networks

Projekt HERA: Travelling Texts 1790-1914: The Transnational Reception Of Women’s Writing At the Fringes of Europe

http://www.womenwriters.nl/index.php/Travelling_TexTs

Od 1. oktobra 2013 dalje raziskovalna skupina deluje v projektu HERA: Travelling Texts 1790-1914: The Transnational Reception Of Women’s Writing At the Fringes of Europe, v katerem sodelujejo Finska, Nizozemska, Norveška, Slovenija ter Velika Britanija. Vodja projekta je dr. Henriette Partzsch, St. Andrews University, VB, vodja slovenskega dela projekta pa prof. dr. Katja Mihurko Poniž, Univerza v Novi Gorici.

Projekt se osredinja na najpomembnejše kanale kulturnih srečevanj v moderni Evropi, kroženje tiskanih besedil in njihovo prečkanje kulturnih, jezikovnih in nacionalnih meja v dolgem 19. stoletju (povečanje pismenosti, tehnološke inovacije ipd.)
V projektu bomo raziskovali udeležbo žensk v transnacionalnih izmenjavah literarnih besedil z zgodovinske in geografske perspektive, vlogo žensk kot avtoric, prevajalk, kulturnih posrednic … Iskali bomo odgovor na vprašanje, kakšen vpliv so imele ženske v procesih literarnih izmenjav, v kakšnem smislu so jih spreminjale, preobražale. Z raziskavo dogajanja na robovih Evrope, bomo raziskovale tudi vprašanje asimetrije med evropskimi centri in obrobji in kako so se v njih odvijala kulturna srečevanja, kako so potovale ideje, kako so se oblikovale mreže in imaginarne skupnosti. S tem, ko se bomo osredinile na avtorice, tudi tiste, ki niso kanonizirane v nacionalnih literaturah, bomo prispevale k diskusiji o kulturnem spominu in sodobnih pristopih v literarnih zgodovini. S tem bomo razkrili pozabljene in skrite povezave, ki so temeljne za razumevanje evropske literarne zgodovine. Nove možnosti analiz bodo omogočili kvantitatvni podatki o recepciji, ki jih bomo vpisovali v že obstojočo podatkovno bazo o evropskih pisateljicah http://www.womenwriters.nl/index.php/Database_WomenWriters, ki jo bomo v okviru projekta nadgradili. Iz kvantitativnih podatkov bomo v okviru slovenskega dela projekta naredili vizualizacije kulturnih srečevanj evropskih pisateljic.
Pomembna bo vključitev partnerjev iz neakademskih ustanov, npr. sodelovanje z norveškim literarnim festivalom in festivalom Vilenica, v okviru katerega bomo organizirali srečanje Meeting our foremothers.

Iz recenzij projekta
1. Gre za skrbno napisan projekt z močnim konceptom, ki ima dolgoročni potencial, da preoblikuje načine poučevanje nacionalne literature v Evropi in po svetu.
2. Odličen projekt, ki združuje izredno zanimive države. Največja vrednost projekta je v tem, da bo obstoječe modelne raziskave centrov in obrobij nadgradil z multi polarnim pogledom na interakcije, kar je prelomno in izvirno evropsko. To je eden najbolj koherentnih in domišljenih projektov kar sem jih ocenjeval/a. Predlog, da se raziskujejo transnacionalna literarna razmerja, postavljanje žensk v njihova središča je izjemno aktualen glede na trenutne literarne raziskave. Ta projekt ne bo samo spremenil literarnega zemljevida Evrope temveč bo tudi spodbudil premislek o novih teoretskih modelih za razmišljanje o literarni zgodovini.
3. Projekt bo preoblikoval študij literature, ki so jo pisale in jo pišejo ženske.

Znanstvena srečanja

Raziskovalci skupine za literarne vede, se udeležujejo znanstvenih srečanj na nacionalni in mednarodni ravni. Izpostaviti velja simpozij Žensko avtorstvo v književnostih malih dežel v 19. stoletju, simpozij o Perspektivah manjšinskih književnosti, simpozij o Ljubki Šorli in mednarodno znanstveno srečanje Prispevek žensk Ljubljani – obogatena topografija prestolnice. Trije simpoziji so bili posvečeni tudi primorskim ustvarjalcem: Cirilu Kosmaču, Simonu Gregorčiču, Jolki Milič in Damirju Feiglu.

Prispevek žensk Ljubljani – obogatena topografija prestolnice

Univerza v Novi Gorici je 23. septembra 2009, v okviru festivala Mesto žensk, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, priredila mednarodno znanstveno srečanje z naslovom Prispevek žensk Ljubljani – obogatena topografija prestolnice.
Na simpoziju so sodelovale: Milena Mileva Blažić s prispevkom Motiv Plečnikove Ljubljane v mladinskih besedilih Kristine Brenkove, Pavlina Bobič s prispevkom Med javno delavko, nuno in damo: ženska v katoliškem narodnem gibanju, Silvija Borovnik s prispevkom Mira Mihelič in Ljubljana, Vida Deželak Barič s prispevkom Ženske demonstracije v Ljubljani 1943: med strahom, vztrajnostjo, pogumom in primežem politike, Brigitte Dorfer s prispevkom O hoji, gledanju, poslušanju in čudenju: narediti ženske vidne v mestu – primer ženskih sprehodov po Grazu, Angelika Hribar s prispevkom Podjetnici Josipina Šumi in Evgenija Hribar, Elke Krasny s prispevkom Mesto in ženske – drugačna topografija Dunaja, Katja Mihurko Poniž s prispevkom TKD Atena – virtualni ženski sprehod po Ljubljani, Mirjam Milharčič Hladnik s prispevkom Politično in društveno delovanje žensk v Ljubljani v prvi polovici 20. stoletja, Kaja Širok s prispevkom Odprti muzeji knjižne ustvarjalnosti – Kje so literatke?, Zvonka Zupančič Slavec in Senta Jaunig s prispevkom Ljubljanske zdravnice znanstevnice in Tanja Žigon s prispevkom Dunajčanka v Ljubljani: Hedwig pl. Radics-Kaltenbrunner (1845–1919).
http://www.ung.si/sl/novice/945/prispevek-zensk-ljubljani-obogatena-topografija-prestolnice

Žensko avtorstvo v književnostih malih dežel 19. stoletja

22. in 23. septembra 2010 je v ljubljanski mestni hiši potekal simpozij o ženskem avtorstvu v književnostih malih dežel 19. stoletja.
Znanstveni simpozij je izpostavil intenzivno in nedvomno prisotnost pisateljic v književnostih malih dežel 19. stoletja. Njihove prispevke je zato potrebno umestiti in vrniti na mednarodni literarni zemljevid, v katerem so se nacionalne književnosti v 19. stoletju že intenzivno povečale. Pisateljice je potrebno upoštevati tudi ob vprašanju kanona, kar je za številne avtorice v kontekstu kulturnega spomina pomenilo odsotnost, izbris ali celo pozabo.
Temeljna problematika simpozija je bila določitev vloge in mesta ženskih avtoric malih dežel v primerjavi z literarnimi predstavnicami dominantnih kultur, njihovo kreativno, posredniško vlogo, na kakšen način so doživljale svojo podrejeno vlogo (zaradi nacionalne pripadnosti in spola) ter kako so se v njihovih delih odražala presečišča med feminizmom in nacionalizmi. Obravnavana je bila tudi tematika vplivanja ženskih gibanj na vstop pisateljic v literarno življenje.
V zanimanju raziskovalce, ki so svoje prispevke predstavili na simpoziju je bilo tudi, kdo so bili za pisateljice vzorniki, na kakšen način so nanje vplivali; ali so bila to velika imena svetovne književnosti, ženske kulturne ikone ali njihove sodobnice iz drugih “malih” književnosti.
Simpozij so s pozdravnimi govori odprli dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Tanja Petrovič iz Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, nacionalni koordinator za COST, dr. Primož Pristovšek in načelnik oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, dr. Uroš Grilc.
Na simpoziju so s svojimi prispevki sodelovali: Suzan van Dijk (Huygens Institute, Nizozemska), Viola Parente–Čapková (Univerza v Turku, Finska), Jelena Bakić (Univerza v Beogradu, Srbija), Julijana Jovićić (Univerza v Novem Sadu, Srbija), Kirsty Hooper (Univerza v Liverpoolu, Velika Britanija), Ramona Mihaila (Univerza Spiru haret v Bukarešti, Romunija), Nadežda Aleksandrova (Univerza Sv. Klimenta Ohridskega v Sofiji, Bolgarija), Silvija Borovnik (Univerza v Mariboru), Zsuzsanna Varga (Univerza v Glasgowu, Velika Britanija), Kukku Melkas (Univerza v Turku), Milena Mileva Blažić (Univerza v Ljubljani), Alenka Jensterle Doležal (Karlova univerza v Pragi, Češka), Gillian Dov (Univerza v Sauthamptonu in Knjižnica Chawton House), Suzana Coha (Univerza v Zagrebu, Hrvaška), Onorina Botezat (Univerza Spiru Haret, Konstanca, Romunija), Katja Mihurko Poniž/Tanja Badalič (Univerza v Novi Gorici), Marit Leskelä Kärki (Univerza v Turku, Finska), Henriette Partzsch (Univerza St. Andews, Velika Britanija), Marta Součková (Univerza v Prešovu, Slovaška) in Biljana Dojčinović (Univerza v Beogradu).

http://www.ung.si/sl/novice/743/zensko-avtorstvo-v-knjizevnostih-malih-dezel-19-stoletja/
http://ms.sta.si/2010/09/v-ljubljani-simpozij-o-zenskah-v-malih-knjizevnostih-19-stoletja
http://knjiga.dnevnik.si/sl/Svetovna+prestolnica+knjige/84/%C5%BDensko+avtorstvo+v+knji%C5%BEevnosti+malih+de%C5%BEel%3A+Veliki+jeziki+prihajajo+v+velikih+%C5%A1tevilkah

Mednarodni simpozij ob stoletnici rojstva Ljubke Šorli

Univerza v Novi Gorici je v sodelovanju s Slovenskim izobraževalnim konzorcijem Gorica, 19. februarja 2010 v Kulturnem domu Gorica (Italija), organizirala mednarodni simpozij ob stoletnici rojstva goriške literarne ustvarjalke Ljubke Šorli. Simpozij je bil naslovljen s pesničinimi besedami ˝Uporno sem viharjem kljubovala˝.
Simpozij sta s pozdravnima nagovoroma otvorili predsednica simpozija prof. dr. Katja Mihurko Poniž in znanstvena direktorica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Gorica, doc. dr. Matejka Grgič.
S svojimi prispevki, ki so se dotikali pesničinega življenja in ustvarjanj, so na simpoziju sodelovali sodelavci Univerze v Novi Gorici: Zoran Božič, Tatjana Rojc, Vita Žerjal Pavlin, Barbara Pregelj, Irena Avsenik Nabergoj, Ana Toroš in David Bandelj, sodelavci Univerze v Ljubljani: Denis Poniž, Irena Novak Popov in Milena Mileva Blažić, sodelavec Univerze v Trstu: Zoltan Jan in sodelavka Univerze v Pragi: Alenka Jensterle Doležal. Kot častna gosta, sta simpoziju prisostvovala tudi gospa Lojzka Bratuž in gospod Andrej Bratuž.

Mednarodna konferenca “Perspektive manjšinskih literatur”

8. in 9. novembra 2012, je Univerza v Novi Gorici, v sodelovanju s Slovenskim društvom za primerjalno književnost in Slovenskim izobraževalnim konzorcijem, pripravila mednarodno konferenco naslovljeno Perspektive manjšinskih literatur.
Prispevki sodelujočih na konferenci so se dotaknili mednarodnih interkulturnih tokov, kar predstavlja eno modernejših raziskovalnih področij, ki ponujajo tudi na polju literature in literarne vede veliko novih možnosti premisleka o sedanjosti in prihodnosti sestave družbe.
Na osnovi teh novih spoznanj je potrebno na novo sestaviti koncept teorije manjšinske literature in njene sistemizacije ter postaviti temelje za teorijo nacionalnih (ali mednacionalnih) književnosti, ki združujejo dve ali več kultur, jezikov in pojavov. Pri tem je nujno preseči enodimenzionalna gledanja in izhajati iz književnosti samih, njihovih specifik in učinka na sestavo družbe, s takim pogledom, lahko tudi 'dominantna’ in 'manjšinska’ kultura dobita novo vrednost.
Konferenca je poudarjala potrebo po iskanju vzrokov, posledic in dejanj množične globalizacije idej, jezikov in kultur ter emanacijo vpliva, ki ga imajo lahko tako trans-, med- in nad- nacionalni premiki na bodoči razvoj, ne le posameznih manjšinskih ali nacionalnih književnosti, ampak tudi na sam pojem svetovne literature. Slednji bo v bližnji prihodnosti potreben še posebne revizije, zaradi dotoka medkulturnih vplivov in tokov.
Konferenca je izpostavila pomen reflektiranja zgodnjih postavk in pregleda možnosti teoretskega in praktičnega razvoja ter utemeljitve sodobnejšega gledanja na mednacionalne literarne pojave in njihovo težnjo po nadnacionalnosti.
Predavatelji in vsi sodelujoči na konferenci so s svojimi prispevki omogočili sodoben vpogled v stanje raziskav in odprli nove poglede ter poskusili odgovoriti na vprašanja in izzive, ki jih dinamike manjšinskih književnosti zastavljajo dandanes ter tako ovrednotili in odprli novo polje raziskav na tem področju.
Konferenca se je začela z okroglo mizo in pesniškimi branji z naslovom Manjšinska književnost danes in jutri. Kaj o tem pravi poezija?, na kateri so sodelovali pesniki in pesnice: Marko Kravos, Jurij Paljk, Miha Obit, Andrej Kralj, Marina Cernetig in David Bandelj.
Sledil je pozdravni nagovor dekanje Fakultete za humanistiko, Univerze v Novi Gorici, dr. Katje Mihurko Poniž, znanstvene direktorice Slovenskega izobraževalnega konzorcija, dr. Matejke Grgič in tajnika SDPK, dr. Davida Bandlja.
S svojimi znanstvenimi prispevki so na mednarodni konferenci sodelovali: Marija Pirjevec Paternu (Trst), Katia Pizzi (London), Andrej Leben (Gradec), Denis Poniž (Ljubljana), Silvija Borovnik (Maribor), Barbara Pregelj (Nova Gorica, Koper), Ana Toroš (Nova Gorica), Bogomila Kravos (Trst) in David Bandelj (Gorica).
http://www.ung.si/sl/novice/949/mednarodna-konferenca-perspektive-manjsinskih-knjizevnosti/

Doktorski študij Humanistika

V okviru doktorskega študija na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici so literarnovedne vsebine vključene v tretjestopenjski program Humanistika, in sicer v okviru modula Literarne vede.

Aplikativna in ekspertna dejavnost

Aplikativna in ekspertna dejavnost sodelavcev skupine za literarne vede je v zadnjem času vključevala naslednje:

  • ekspertno udejstvovanje v strokovno relevantnih dogodkih (npr. zbornik 'Dramatika na maturi 2008’, Založba Univerze v Novi Gorici)
  • nudenje pripravljalnih seminarjev za profesorje slovenščine 'Književnost na maturi’
  • literarnokritiško delovanje
  • sodelovanje pri pripravi dokumentarnega filma o ljudski pesmi na Slovenskem.

Women writers

Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja