Projekti

Trenutni projekti

Transformacije intimnosti v literarnem diskurzu slovenske moderne J6-3134

Vodja projekta: prof. dr. Katja Mihurko

Spolna želja v delih slovenskih avtoric v transnacionalni perspektivi 1890-1940 N6-0322 (komplementarna shema ERC)

Vodja projekta: prof. dr. Katja Mihurko Poniž

Trajnostna digitalna hramba slovenske novomedijske umetnosti

Vodja projekta: viš. znan. sodelavec dr. Aleš Vaupotič

Raziskovalka v projektu: izr. prof. dr. Kristina Pranjić

Historične interpretacije 20. stoletja

Vodja programske skupine: prof. dr. Oto Luthar
Vodilni partner: ZRC SAZU
Članici programske skupine na UNG: prof. dr. Katja Mihurko Poniž, izr. prof. dr. Ana Toroš
P6-0347

SICRIS
Raziskovalno delo programske skupine temelji na prepričanju o nujnosti (samo)refleksije o raziskovalnih praksah, diskurzih in proizvodnji znanja na področju humanističnih ved, s poudarkom na teoriji zgodovinopisja in spominskih študij. Članice in člani programske skupine se bodo posvečali tako opredelitvi osnovnih pojmov (kolektivni spomin, pluralnost historične interpretacije, revizionizem…), kot jezikovnim protokolom in mobiliziranju kolektivnega spomina za družbene in/ali politične akcije. Delo v okviru raziskovalnega programa bo osredotočeno na odnos med zgodovinopisjem in ostalimi diskurzi o preteklosti. Ob tem bomo osvetlili naslednje aksiološke aspekte tega odnosa: 1) Zgodovinopisje in “afektivni obrat”: osredotočili se bomo na napetosti in dvoumnosti, ki nastajajo ob soočanju zgodovinopisnih naracij na eni, ter izkustvenega spomina, in afektivnega vlaganja v preteklost, na drugi strani. V raziskovanju, ki bo posebej pozorno na epistemološke, moralne in politične posledice teh napetosti, se bomo naslanjali na dolgo tradicijo razmisleka o dvoumnem odnosu med zgodovino in “življenjem”. 2) Politike spomina (revizionizem, vpliv popularne kulture, vpliv inštitucij na popularne interpretacije zgodovine…): v primerjalni perspektivi bomo obravnavali spremembe v spominski krajini v srednji in jugovzhodni Evropi in raziskali razsežnosti (re)apropriacije in izpogajanja spomina na različnih družbenih ravneh in v stičišču med lokalnim, nacionalnim, evropskim in globalnim. 3) Prostor, spomin in zgodovina: prostorske kontekstualizacije in materializacije preteklosti nam bodo ponudile ploden okvir za raziskovanje kompleksnega odnosa med afektom, spominom in institucionaliziranimi naracijami o preteklosti. 4) Spomin, zgodovina in digitalni mediji: V raziskavi se bomo osredotočili na spremembe razumevanja »biti v času« v dobi takojšnje povezljivosti, pri čemer bomo razmišljali v kontekstu afektivnega odnosa do tehnologije in preteklosti. Osvetlili bomo družbene in epistemološke posledice razumevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti v času po »povezljivostnem obratu« ter v času kulture preteklosti.

Pisma

Raziskovalna skupina na Univerzi v Novi Gorici je razvila in ureja elektronsko zbirko Pisma.

Dogodki

Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju

Vodja projekta: izr. prof. dr. Marijan Dović
Vodilni partner: ZRC SAZU
Članica projektne skupine na UNG: prof. dr. Katja Mihurko Poniž

Spletna stran projekta

SICRIS

Triletni raziskovalni projekt ARRS J6-2583 (1. 9. 2020–30. 8. 2023) posega na področje, ki je bilo doslej slabo in nesistematično raziskano, saj je bila večina pozornosti namenjena odmevnim partikularnim primerom. Namesto parcialnih vpogledov raziskava – motivirana z izhodiščnima premisama o konstitutivnosti in prikritosti cenzurnih praks – predvideva sistematično preučevanje zaokroženega obdobja, ki vključuje analizo novih primarnih virov, podrobne študije primerov pa okvirja z novo konceptualizacijo moderne institucije cenzure. Korak naprej od dosedanjih raziskav, ki so z izrazom »cenzura« zaznamovale najrazličnejše prakse, napravi z enotnejšo opredelitvijo cenzure, ki nato omogoča analizo dejanskih relativno specifičnih področij njene pravne regulacije in implementacije. V književnosti tega obdobja so to področja 1) periodike, 2) knjižnega založništva in 3) gledališča.
Prostorski okvir raziskave predstavljajo slovenske dežele v habsburški monarhiji (zlasti Kranjska, a tudi Koroška in Štajerska), pri čemer je dogajanje ves čas vpeto v kontekst imperialne cenzure in v kontekst sosednjih literarnih kultur (nemškoavstrijske, češke, hrvaške, madžarske). Časovni okvir je »dolgo 19. stoletje«, torej obdobje 1789–1914, ki ga revolucionarno leto 1848 skoraj simetrično razmejuje na dve fazi: medtem ko v prvi prevladuje preventivna (pred)cenzura, drugo obvladuje zlasti retroaktivna (po)cenzura.

Projekt si obeta izkoristiti prednosti, ki jih prinaša panoramski pogled na t. i. dolgo obdobje (»longue durée«), ki bo prav zaradi obsežnosti spodbujal tudi teoretske in metodološke posege. Osredotoča se zlasti na cenzuro v ožjem smislu, tj. institucionalizirane oblike nadzora nad cirkulacijo besedil, katerih bistvena razsežnost je zmožnost sankcioniranja (udejanja jo represivni aparat države). Takšno strogo izhodišče pa omogoča tudi raziskave manj institucionaliziranih oblik, kot so samocenzura, posredne sankcije, tržne omejitve, diskrimancija spolnih in drugih manjšin ter druge oblike cenzure v širšem pomenu.

Projekt obsega splošne (sintetične) raziskave in niz skrbno izbranih študij primerov, ki zajemajo celoten časovni razpon, vsa področja književnega ustvarjanja in ključne problemske sklope. V središču zanimanja so implementacija cenzorskih praks, njihov vpliv na slovenske knjige, časopise in gledališče, njihova vloga pri razvoju slovenskega narodnega gibanja, strategije izmikanja cenzuri, spremembe družbenih funkcij cenzure, pa tudi vpliv »spolske cenzure«, ki doslej pri nas še ni bil resno tematiziran.

Krepitev (socialno-)konstruktivističnega pristopa na slovenskih obmejnih območjih k poučevanju in učenju sosedskih jezikov (SJ) v osnovni šoli s soustvarjeno razširitvijo in vrednotenjem modela CoBLaLT (J6-3132 )

Vodja projekta: dr. Irina Moira Cavaion
Vodilni partner: Znanstveno Raziskovalno Središče Koper Inštitut za Jezikoslovne Študije
Članica projektne skupine na UNG: izr. prof. dr. Ana Toroš, asist. dr. Ivana Zajc

Projekt bo trajal do septembra 2024, vključuje 6 večstopenjskih in osnovnih šol v italij, Sloveniji in na Hrvaškem (10 razredov, 20 učitelijc). V šolah je predlagan pod naslovom Projekt CONTATTI!, za lažjo identifikacijo in predstavitev, tudi grafično.

Cilj projekta je okrepiti socialno-konstruktivistično poučevanje in učenje TJ/SJ v slovenskih osnovnih šolah s soustvarjanjem razširitve in vrednotenja modela CoBLaLT prek naslednjih ciljev:

Soustvarjanje (učitelji in raziskovalci) validiranih kvalitativnih formativnih orodij za vrednotenje (dinamično vrednotenje, usmerjeno v socialno-konstruktivistično teorijo) in ocenjevanje modela CoBLaLT (Contact-Based (Neighbouring)Language-Learning-and-Teaching) za učitelje in učence.
Razširitev, interdisciplinarnost modela, na literarne, zgodovinske in geopolitične vsebine, tj. spodbujanje sodelovanja med učitelji različnih predmetov (npr. sosedski jezik, šolski jezik, zgodovina, geografija).
Vrednotenje vplivov modela CoBLaLT na učence.
Krepitev konstruktivističnega pristopa k poučevanju in učenju tujih jezikov (TJ) v slovenskih osnovnih šolah, ki ležijo ob državnih mejah, tj. z Italijo (Trst in Gorica) in Hrvaško (Reka), da bi poučevanje SJ in splošno poučevanje TJ postalo poučevanje, ki temelji na reševanju problemov, za razvoj trajnostne družbe.
Diseminacija rezultatov med pedagoškimi strokovnjaki/pedagogi in znanstveniki na narodni in mednarodni ravni.

Arheologija fotografije identitete

Vodja projekta: dr. Eszter Polonyi

Članica projektne skupine iz RCH: dr. Martina Caruso

DARIAH skupina Women Writers in History

Naloge DARIAH skupine WWIH so:

krepitev, širitev in povečanje mreže raziskovalk in raziskovalcev, ki je bila vzpostavljena v zadnjem letu zahvaljujoč projektom NWO, COST in HERA;
nadaljni razvoj VRE, ki bo omogočal obsežne raziskave ženskega literarnega avtorstva;
vzpodbuditev novih raziskovalnih pobud na tem področju, tako individualnih kot skupinskih, osredinjajoč se na žensko avtorstvo in recepcijo;
premislek o načinih uporabe in interpretacije podatkov, ki so v virih, ki jih doslej še nismo raziskale_i;
ustvariti izhodišče za akademsko in drugo poučevanje, spodbujati učence, dijake in študente, da uporabljajo VRE kot svoje orodje;
pripraviti pobude za “crowdsourcing” in udeležbo zainteresirane javnosti pri proučevanju avtoric;
ohranjanje kontakta s člani_cami drugi ustanov in mrež, ki se ukvarjajo z žensko kulturno dediščino kot npr. WINE (Women’s Information Network of Europe).

Slovenska skupina je 16. novembra 2017 organizirala konferenco Poučevanje pisateljic: raziskovanje možnosti »NEWW Virtual Research Environment« in gostila delavnico in sestanek te delovne skupine.