Kras po svetu

Akad. prof. dr. Andrej Kranjc

Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna

Povzetek predavanja

Okoli 15% kopnega sveta grade karbonatne kamnine (apnenec in dolomit), na katerih se lahko razvije kras. Najbolj groba regionalna delitev govori o krasu v starih grudastih masivih in o krasu v mladonagubanih gorstvih. Do kakšne stopnje je kras razvit, kako so razviti kraški površinski in podzemeljski pojavi, pa je odvisno od razpoložljive vode, torej od podnebja. Več ko je vode in bolj ko je ozemlje enakomerno namočeno, bolje je razvit kras. Razmere za razvoj krasa so torej najugodnejše v vlažnem in toplem podnebju, ampak tudi v mrzlih in suhih predelih (visokogorska in polarna območja) ter v vročih in suhih (v puščavah) obstojajo določeni tipi, običajno ne polno razvitega krasa. Ponekod so kraški pojavi razviti tudi v drugih kamninah, takemu krasu običajno rečemo pseudokras, ki so lahko tudi zelo slikoviti ali nenavadni. Avtor bo skušal s pomočjo ilustracij in številnih slik pokazati razprostranjenost krasa po svetu kot tudi pojasniti značilnosti in razlike med posameznimi kraškimi področji ter prikazati značilne primere kraškega sveta, od Skandinavije do Grčije, od Brazilije do severne Kanade, od Iberskega polotoka do južne Kitajske. Nekaj pozornosti bo posvečene tudi človeku, njegovemu življenju in »sobivanju« s krasom.