Konservatorstvo kulturne dediščine v 21. stoletju: načela in izzivi

Prof. dr. Jukka Jokilehto

Posebni svetovalec generalnega direktorja Mednarodnega centra za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin – ICROM

Povzetek predavanja

Pojem kulturna dediščina se v 21. stoletju v veliki meri nanaša na umetniška dela in zgodovinske spomenike, na zgodovinska urbana območja in kulturne krajine. Vključuje oprijemljive in neoprijemljive vidike človekovih ustvarjalnih prizadevanj in tradicij. Načela konservatorstva so se razvila zlasti v drugi polovici 20. stoletja, sprejeta pa so bila v mednarodnih konvencijah in listinah mednarodnih organizacij, kot so UNESCO, ICOMOS in Svet Evrope.
Konservatorstvo pristnih virov dediščine je priznano na ravni nacionalnih zakonodaj po vsem svetu. Prav tako je konservatorstvo pomemben cilj svetovne turistične industrije. Hkrati pa vedno bolj naraščajo globalizacija, tehnološki razvoj in svetovna trgovina. V tem kontekstu sta kontinuiteta in nadzor območij kulturne dediščine predmet nenehnih izzivov, ki spodkopavajo avtentičnost in integriteto virov, ki so priznani kot dediščina.