Akademija umetnosti

8 - Zgodovina in teorija umetnosti in medijev II

Predmet se izvaja v programu:
Digitalne umetnosti in prakse - 1. stopnja

Cilji in kompetence

  • Spoznavanje s temeljnimi značilnostmi likovne, vizualne in digitalnih umetnosti od začetka do danes. Seznanitev z obdobji zgodovine umetnosti, različnimi smermi, gibanji, duhovnozgodovinskim razvojem in umetnostnozgodovinskim razvojem. Prepoznavanje umetniških del ter zmožnost le-ta povezati med seboj glede na časovno premico in koncepte.
  • Napeljati študentke in študente na razmislek o povezanosti različnih umetnosti skozi zgodovino.
  • Seznanitev s stili in obdobji zgodovine likovne umetnosti dvajsetega in prvih let enaindvajsetega stoletja v povezavi s teoretičnimi vprašanji, ki so jih umetnine, svet umetnosti ali širše kulturno polje spodbudili v določenem obdobju.
  • Prepoznavanje značilnosti prelomnih zgodovinskih del in poznavanje tehnološkega razvoja ter skozi analizo apliciranje teoretskega znanja na lastno delo znotraj medija.
  • Spoznavanje s temeljnimi teorijami in interpretacijami sodobnih umetnosti od časov zgodovinskih avantgard do danes in uporaba teh znanj v pisnem izdelku.
  • Razumevanje teh teorij in interpretacij ter njihova aplikacija na posamezno delo, opus ali časovni izrez.

Splošne kompetence, ki jih študentje pridobijo z delom znotraj modula:

  • sposobnost analize, sinteze,
  • sposobnost uporabe pridobljenega znanja v praksi,
  • razvoj kritične in samokritične presoje,
  • sposobnost argumentiranega zagovarjanja lastnih stališč in upoštevanje stališč študijskih kolegov,
  • obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
  • avtonomnost v strokovnem delu;

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Splošna razgledanost na področju zgodovine likovnih umetnosti, filozofije, literature in glasbe. Osvojeno znanje iz 1. letnika mZT.

Vsebina

Modul Zgodovina in teorija umetnosti in medijev vsebuje tri vrste vsebin:

a) zgodovinske, ki zaobjemajo širše polje umetnosti in temeljijo na primerjavah in vzporednicah med različnimi vrstami umetnosti ali umetnostnimi smernicami. Sem spadata vsebinska sklopa Primerjalna zgodovina umetnosti in Zgodovina umetnosti 20. stoletja;

b) zgodovinsko-kritične vsebine fotografije, filma, animacije in novih medijev, ki potekajo kot teoretična predavanja podprta z analizo zgodovinsko prelomnih del znotraj posameznega področja;

c) kritično-teoretsko Kritično teorijo sodobnih umetnosti in medijev, ki preko teorije umetnosti in analize del vključuje študente v kritični dialog in spodbuja h kritičnemu pogledu na lastno delo.

Pri zgodovinskih vsebinah gre tako za kronološki pregled razvoja zgodovine umetnosti od začetka (paleolitik) do danes (sodobna umetnost), kot za iskanje paralel, povezovanja med različnimi umetnostmi in obdobji znotraj njih.

Vsebinski sklopi v 2. letniku so:

  • Zgodovina umetnosti 20. stoletja
  • Kritična teorija umetnosti in medijev II
  • Zgodovinsko-kritiške vsebine filma, animacije, fotografije in novih medijev II

Zgodovina umetnosti 20. stoletja: umetnost 20. stoletja je v vertikali slovenskega izobraževalnega sistema pogosto spregledana in posledica tega je slabo poznavanje, tako med umetnostno publiko kot med dijaki, bodočimi študenti umetnosti in zgodovine umetnosti. Tako je tu potrebno pokriti tudi pomanjkanje znanja, ki bi po našem mnenju sodilo v splošno razgledanost, ki naj bi jo nudila srednja šola. Predavanja začnejo z 19. stoletjem, saj je to obdobje ključno za izoblikovanje praks in institucij, ki so v umetnosti prisotne do danes. Obravnavajo se ključni koncepti kot so: umetniški genij, umetniška svoboda, razvoj koncepta okusa, muzej, romantika, modernizem ipd. V 20. stoletju: avantgarde, razvoj abstraktne umetnosti, razvoj konceptualne umetnosti, povojne umetnostne smeri in prakse (performans, novi mediji, postkonceptualna umetnost itd.). Seveda je tu pomembna tudi uvedba novih tehnologij in medijev v umetnost ter razvoja filmskih in performativnih umetnosti, ki so v stalnem dialogu z likovno in vizualno umetnostjo.

Kritična teorija sodobnih umetnosti in medijev združuje predstavitev ključnih teorij in interpretacij sodobne umetnosti, tj. umetnosti druge polovice dvajsetega stoletja in prvih let novega stoletja. Slušateljem kritično predstavi ključne problemske sklope povezane s sodobno umetnostjo, od Greenbergovih kritičnih teorij poznega modernizma do problematike institucionalne teorije. Predstavlja novejši umetnostno zgodovinski pogled na problematike stilske analize, ikonologije, strukturalizma in semiotike in sociološke zgodovine umetnosti. Dotika se vprašanj forme, skopičnega, in konceptualne umetnosti, umetnosti kot filozofije, konca umetnosti in postmodernističnih vidikov (neomarksizma, dekonstrukcije, feminizma…) in institucionalne teorije umetnosti. Poseben del predavanj bo posvečen lokalnim teorijam in interpretacijam umetnosti.

Gre tako za kronološki pregled nastanka in razširjanja posameznih teorij v dvajsetem in zgodnjem enaindvajsetem stoletju, kakor tudi za kritično vrednotenje nastanka, širjenja in obstoja posameznih pogledov na umetnost v določenem zgodovinskem trenutku. V 2. letniku gre za kronološki pregled in predstavitev ključnih teorij in interpretacij umetnosti od osemdesetih let do danes v Evropi in ZDA. Kronološki pregled in predstavitev ključnih teorij in interpretacij umetnosti od konca druge svetovne vojne do danes v slovenskem prostoru.

Zgodovinsko-kritične vsebine: spoznavanje z zgodovino posameznega področja umetnosti in medija, spoznavanje tehnološkega razvoja na posameznem področju ter zgodovinsko prelomnih umetniških del. Pomemben del teh vsebin je analiza del, primerjava s sodobnimi deli in razvijanje kritičnega pogleda na posameznem področju.

Predvideni študijski rezultati

  • Poznavanje razvojne logike likovne umetnosti in povezovanje ostalih umetnosti (glasba, literatura, film, fotografija etc.) v celovito podobo umetnosti skozi zgodovin,
  • Razumevanje procesov dinamike razvoja umetnosti in medkulturna povezanost umetnosti,
  • Poznavanje razvojne logike interpretacij in teorije sodobne umetnosti,
  • Spretnost prepoznavanja posameznih možnosti in vidikov interpretacije in razmišljanja o sodobni umetnosti ter aplikacija znanja na posamezno umetnino, opus ali časovni izsek,
  • Razumevanje nastanka, širjenja in prevlade posameznih teorij,
  • Sposobnost interpretacije, refleksije, vrednotenja in primerjave ter sinteze likovnih, literarnih, glasbenih, fotografskih, avdiovizualnih, performativnih del, posameznih umetnin, opusov ali časovnih izsekov zgodovine likovne, vizualne in digitalnih umetnosti ter iskanja paralel z drugimi umetnostmi.

Temeljna literatura in viri

Adorno, Theodor W.: Umetnost, družba, etika. V: Misel o moderni umetnosti, Janez Vrečko (ur.).

Altshuler, Bruce: The Avant-Garde in Exhibition, New Art in the 20th Century. New York: Harry N. Abrams, Inc, 1994.

Ambrož, Darinka in ostali: Branja 3, 4. Ljubljana: DZS, 2002, 2003.

Anderson, Benedict: Zamišljene skupnosti, SH Zavod za založniško dejavnost, Ljubljana 1998.

Bahtin, Mihail: Teorija Romana. Ljubljana: CZ 1982.

Barker, Emma: Contemporary Cultures of Display, New Haven & London: Yale University Press 1999.

Barthes, Roland: »Retorika slike«: V: Plastički znak: Zbornik tekstova iz teorije vizualnih umjetnosti, ur. Nenad Miščević, Milan Zinaić, Rijeka: Izdavački centar 1981.

Bazin, Andre: »The Onthology of the Photographic Image«, Classsic Essays in Photography, Alan Trachtenberg (ur.), Leete\'s Island Books, New Haven 1980, 237–244.

Belting, Hans: Das Ende der Kunstgeschichte?, Deutscher Kunstverlag, München 1983, (prevedel Christopher S. Wood, The End of the History of Art, The University of Chicago Press, Chicago and London 1987).

Benjamin, Walter: Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, Izbrani spisi, SH Zavod za založniško dejavnost, Ljubljana 1996.

Berger, John: Ways of Seeing, based on the BBC television series, BBC and Penguin Books, London 1972.

Biemel, Walter: Filozofijske analize moderne umjetnosti. Zagreb: Centar društvenih djelatnosti 1980, Biblioteka Pitanja 10.

Bolter, Jay David in Grusin, Richard: Remediation: Understanding New Media, The MIT press, London 2001.

Bordwell, David in Thompson Kristin: Film History: An Introduction, McGraw-Hill, 2002.

Brejc, Tomaž: Iz modernizma v postmodernizem I, II. Piran: Obalne galerije, 2000.

Brejc, Tomaž: Temni modernizem. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991.

Brejc, Tomaž: Umetnostna zgodovina ob koncu modernizma, Slovenska umetnostna zgodovina, Tradicija, problemi, perspektive, ur. Barbara Murovec, Založba ZRC, Ljubljana 2004, 107-114.

Bürger, Peter: The Decline of Modernism, Polity Press, Cambridge 1992. (prevedel Nicholas Walker).

Burgin, Victor: The End of Art Theory: Criticism and Postmodernity, (Communications & Culture), Brill Academic Publishers, Boston 1986.

Cook, David A, A History of Narrative Film, W. W. Norton & Company, 1996.

Danto, Arthur C., The End of Art, The Death of Art, ur. Berel Lang, Haven Publications, New York 1984.

Danto, Arthur C., The philosophical disenfranchisement of art, Columbia University Press, New York 1986.

Dickie, George, Kaj je umetnost, Institucionalna analiza, ANLIZA, časopis za kritično misel, 3–4/IV, Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti, Ljubljana 2001, (prevedel Božidar Kante), str. 27 – 41.

Doty, Robert: Photo Secession, Photography as a Fine Art, New York, 1960.

Eco, Umberto: \“Casablanca: Cult Movies and Intertextual Collage,\” Travels in Hyperreality (New York: Harcourt Brace Jovanovich, 1983

Eagelton, Terry: Capitalism, Modernism and Postmodernism. V: Art in Modern Culture. An Antology of Critical texts (ur.): Francis Franscina and Jonathan Harris, London: Press Limited 1992.

Elsaesser, Thomas, “Leni Riefenstahl: The Body Beautiful, Art Cinema and Fascist Aesthetics,” v: Pam Cook, Pam (ed.) Women and Film: A Sight and Sound Reader; Temple UP, Philadelphia, 1993

Erjavec, Aleš: K podobi, Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Zbirka Umetnost in kultura, št. 120, 1996.

Erjavec, Aleš (ur.), Postmodernism and the Postsocialist Condition, University of California Press, Berkely 2003.

Erjavec, Aleš, Ljubezen na zadnji pogled: Filozofija umetnosti in kulture, ZRC SAZU, Ljubljana 2004.

Ewen, David: Enciklopedija glasbenih umetnin 1, 2. Ljubljana: DZS, 1973.

Fernie, E.: Art History and its Methods, Phaidon Press Ltd., London 1995.

Foster, Hal: The Return of the Real: Art and Theory at the End of the Century, October Books, New York 1996.

Foucault, M.: Power/Knowledge, Brighton, Harvester 1980.

Gaiger, Jason in Wood, Paul (ur.): Art of the Twentieth Century. New Haven, London: Yale University Press, 2003.

Giannetti, Louis: Understanding Movies, 10th Edition, Prentice-Hall. 2004.

Gombrich, Ernst: The Story of Art. London: Phaidon 1995.

Groys, Boris: Teorija sodobne umetnosti, zbirka Koda, ŠOU, Ljubljana 2002 (prevedla Špela Virant).

Gunning, Tom: The Cinema of Attractions: Early Film, its Spectator, and the Avant-Garde. Early Cinema: Space, Frame, Narrative. Ed. Thomas Elsaesser. London: BFI, 1990, 56-62.

Hall, Stewart: »Encoding, decoding«, v: Culture, Media, Language, Unwin Heyman, London 1990 (povzeto po: During, Simon (ur.): The Cultural Studies Reader, Routledge, London 1997, 90-104).

Harris, Jonathan: The New Art History: A Critical Introduction, Routledge, London–New York 2001.

Harrison, Charles (ur.), Wood, Paul J. (ur.), Art in Theory 1900 – 2000: An Anthology of Changing Ideas, Blackwell 2002.

Hatt, Michael in Klonk, Charlotte: Art History. A critical Introduction to its Methods, Manchester University Press, Manchester in New York 2006.

Hauser, Arnold: Sociologija umjetnosti 1, Zagreb: Školska knjiga 1986.

Hauser, Arnold: Umetnost in družba, Ljubljana: DZS 1980.

Honolka, Kurt: Svetovna zgodovina glasbe. Ljubljana: MK 1983.

Ingarden, Roman: Eseji iz estetike, Ljubljana: Slovenska Matica 1980.

Janson, Horst W.: Istorija umetnost. Beograd: Prosveta 1989.

Karney, Robyn: Chronicle of the Cinema, New York 1995

Kleinbauer, E. W.: Modern Perspectives in Western Art History, University of Toronto Press, Toronto-Buffalo-London 1989.

Kolocotroni, Vassiliki. Goldman, Jane in Taxidou, Olga (ur.): Modernism: An Anthology of Sources and Documents. Edinburgh: University Press, 1998.

Kos, Janko: Svetovna književnost 1, 2. Ljubljana: MK 1962–64. Več ponatisov in dopolnjenih izdaj.

Lynton, Norbert: Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana: Cankarjeva založba 1994.

Marcuse, Herbert: Estetska dimenzija. Zagreb: Školska knjiga, 1981.

Menaše, Luc: Umetnostna zgodovina – včeraj, danes, jutri. Uvodne teze za razpravo o konceptu umetnostne zgodovine. Ex praeterito praesens prudenter agit ni futurum actionem deturpet, Anthropos, V-VI, 1978 (citirano po: Zapisi 1951–1994, Narodna galerija, Ljubljana 2001, 164–181).

Mikuž, Jure: Slovensko moderno slikarstvo in zahodna umetnost. Od preloma s socialističnim realizmom do konceptualizma, Moderna galerija, Ljubljana 1995.

Mirzoeff, Nicholas: An Introduction to visual culture, Rutledge, London 1999.

Mitchell, W.J.T.: Picture Theory, The University of Chicago Press, Chicago 1994.

Nowell-Smith, Geoffrey (Ed.): The Oxford History of World Cinema. Oxford: UP, 1996

O\'Doherty, Brian: Inside the White Cube: The Ideology of the Gallery Space, Barkely and Los Angeles: University of California Press 1999.

Read, Herbert: Istorija moderne skulpture. Beograd: Izdavački zavod Jugoslavija. 1980.

Rosenstone, Robert A.: Visions of the Past. The Challenge of Film to Our Idea of History. Cambridge/MA 1995

Rosenstone, Robert A. (Ed.): Revisioning History. Film and the Construction of a New Past. Princeton 1995

Rotar, Braco: Možnosti znanosti o likovni umetnosti na Slovenskem, Naši razgledi, XIX, 9, Ljubljana 1970, 241.

Rotar, Braco: Pomeni prostora: Ideologija v urbanizmu in arhitekturi, Ljubljana: RSS 1981.

Savedoff, Barbara E., Transforming Images, How Photography Complicates the Picture, Cornell University Press, Ithaca in London 2000.

Sitney, Adam: The Avant-Garde Film, “Introduction,” New York: Anthology Film

Archives, 1987

Sklar, Robert: Film – An International History of the Medium, New York 1993

Stanley, Robert Henry, Making Sense of Movies, McGraw Hill.

Sosič, Sarival: Avgust Berthold: Fotograf z začetka stoletja, Ljubljana: Rokus, MGL 1997.

Sosič, Sarival: Vizualni nagovori. Ljubljana: Mestna galerija, 2006.

Steinberg, Leo (1968): Other Criteria, London in New York 1972, 61-98.

Španjol, Igor in Zabel, Igor (ur.), Do roba in naprej: slovenska umetnost 1975–1985, Moderna galerija, Ljubljana 2003, /razst. kat./.

Španjol, Igor in Zabel, Igor (ur.), Razširjeni prostori umetnosti: slovenska umetnost 1985–1995, Moderna galerija, Ljubljana 2004, /razst. kat./.

Španjol, Igor in Zabel, Igor (ur.), Teritoriji, identitete, mreže. Slovenska umetnost 1995–2005, Moderna galerija, Ljubljana 2005, /razst. kat./.

Šuvaković, Miško: Pojmovnik moderne i postmoderne likovne umetnosti i teorije posle 1950. Beograd, Novi Sad: Srpska akademija nauka i umetnosti, 1999.

Taylor, Brandon: The Art of Today. London: Calmann and King Ltd, 1995.

Virk, Tomo, Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove,Metodologija I, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Ljubljana 2003.

Wallerstein, Immanuel, Zaton ameriške moči. *cf., Ljubljana 2004.

Zabel, Igor: »Sodobna umetnost in slovenski prostor«, Skupine, gibanja, težnje v sodobni umetnosti od leta 1945, SH, Ljubljana 2003, 315–325.

Zabel, Igor: Eseji I. Ljubljana: Mateja Kos, Založba / *cf., 2006.

Žerovc, Beti: Rihard Jakopič – umetnik in strateg, (Oranžna zbirka), *cf, Ljubljana 2002.

Izbrana literarna dela (roman, poezija, dramatika) in izbrana glasbena dela. Posamezne monografske publikacije izbranih likovnih umetnikov.

Načini ocenjevanja

Teoretska naloga 50%, Izpit 50%

Reference nosilca

Filmski publicist, scenarist in dramaturg, profesor umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti Jože Dolmark je diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter magistriral na filmskem oddelku VIII. Pariške univerze. Piše eseje, kritike in teoretske članke s področja filma, fotografije in likovne umetnosti (revija Ekran, Kinotečne publikacije, likovni katalogi). Je avtor in soavtor več filmskih monografij. Po njegovih scenarijih je bilo posnetih šest filmov. Na področju filma poučuje od leta 1998, od leta 2009 deluje tudi kot bralec scenarijev (script doctor) na Filmskem skladu RS.

Univerzitetna koda predmeta: 1DU021

Letnik: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 10

Obseg:

  • Predavanja: 100 ur

Vrsta predmeta: obvezni podporni modul

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
metode poučevanja: -predavanja -predstavitve seminarskih nalog pred skupino -izpit po predelani snovi iz predavanj in navedene literature samostojno delo študenta: -raziskovalno delo na seminarskih temah -seminarska naloga -priprave na izpit