Akademija umetnosti

Medijske umetnosti in prakse II. stopnja

Raziskovanje in ustvarjanje v okolju filma, kreativnih idustrij ali sodobnih umetnosti.

Študijski program: Medijske umetnosti in prakse - 2. stopnja
Študijsko področje: umetnost
Šifra programa: 2MUP
Stopnja programa: 2. stopnja magistrski
Ime listine: magistrska diploma
Strokovni naziv: magistrica/magister medijskih umetnosti in praks
Okrajšava naziva: mag. med.um.pr.
Zaključni izpit: ne
Dekan: prof. Boštjan Potokar
Direktorica programa: prof. Rene Rusjan
ECTS koordinator: prof. dr. Iztok Arčon

Opis programa

Magistrski program Medijske umetnosti in prakse (120 ECTS) študentom ponuja specializacijo na enem izmed področij (oziroma tudi na vmesnih področjih) nosilnih modulov:

  • Animacija
  • Film
  • Fotografija
  • Novi mediji
  • Sodobne umetniške prakse
  • Scenski prostori

Kandidatke in kandidati so vabljeni, da k programu pristopijo s projektno idejo ali jasnim interesom za specifični medij oziroma kreativno področje. Študentke in študentje bodo v mednarodno omreženem študijskem in produkcijskem okolju postopoma razvijali končni projekt in teoretsko nalogo, in sicer v tesnem sodelovanju z mentorji, gostujočimi predavatelji in drugimi študenti.

Diskusije kolegov-študentov pred akademskimi komisijami in transdisciplinarna interakcija v »Studio« delavnicah spodbujajo napredovanje študentov na izbranem področju. V dveh letih študija študent sodeluje v individualni izbiri kratkih predmetov, osredotočenih na teorijo in veščine, tako v spletnem kot tudi v kontaktnem okolju, ter na specifičnih lokacijah v regiji. Program, ki je bil razvit v evropskem projektu ADRIART (www.adriart.net), ponuja raznolike strokovne ter akademske izkušnje na specifičnih lokacijah ter priložnosti mreženja v akreditiranih partnerskih institucijah v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.

Struktura in izvedba programa

Program Medijske umetnosti in prakse ponuja izbor tako imenovanih nosilnih modulov, izmed katerih študent izbere enega glede na svoj osnutek magistrskega projekta, interes oziroma motivacijo. Ta področja nosilnih modulov niso opredeljena in izvedena povsem samostojno, saj so podprta in tesno prepletena z drugimi obveznimi in izbirnimi moduli; nekateri so specifični za posamezna področja, a večina je zasnovana tako, da podpirajo več kot samo en nosilni modul:

Študentkin in študentov individualni magistrski projekt predstavlja vertikalni nosilec njegovega študijskega programa. Magistrski projekt se sistematsko razvija, individualno mentorira in kolektivno ocenjuje v okviru obveznega modula Pot razvoja, ki v prvih treh semestrih poteka vzporedno z nosilnimi moduli in kjer študentje redno predstavljajo ter z mentorji in drugimi študenti razpravljajo o razvoju svojega osebnega portfelja in magistrskega projekta.

V modulu Studio študent izmed vsaj dveh možnosti, ki so na voljo v vsakem semestru, izbere vsaj po eno izvedbo v prvem, drugem in tretjem semestru. Predmeti v modulu Studio so kolektivne, zgoščene študijske izkušnje, povezane z izvedbo študentovega nosilnega modula. Kot samostojni predmeti področja in študente iz več različnih nosilnih modulov povezujejo v enovito produkcijo, ki temelji na specifičnih temah in je osredotočena na raziskovanje. Teme so zastavljene interdisciplinarno in predmeti so pogosto izvedeni kot projekti na konkretnih lokacijah v obliki zgoščenih delavnic. Tako ponudba kot tudi profil (vsebina) predmetov v modulu Studio se odzivata na področne izbire vsake generacije študentov.

V celotnem času študija študentje obiskujejo različne manjše »vsebinske sklope«, s katerimi pridobijo kompetence, potrebne za svoj končni magistrski projekt. Ob upoštevanju študentovega izhodiščnega znanja in veščin je izbira delno pogojena s študentovo izbiro nosilnega modula in se skupaj z mentorji usmerja v okviru modula Pot razvoja. Ti vsebinski sklopi so organizirani v okviru treh podpornih modulov: Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi, ki so obvezni, kar pomeni, da morajo študentje pridobiti ECTS točke iz vseh treh (glej sheme). Modul Izbire v praksi predstavlja tako imenovani »odprti del« kurikuluma, študentom prvega letnika ponuja prosto izbiro katerekoli izmed manjših enot v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi, ali celo izbiro dodatnega Studio modula oziroma akreditacijo eksterno pridobljenih znanj oziroma veščin, ki ustrezajo področju in ravni študija.

Obvezni modul Magistrsko delo je sestavljen iz dveh predmetov v drugem letniku študija: Priprava magistrskega dela (tretji semester) je usmerjena v metodologijo izvedbe magistrskega projekta in vodi do zaokroženega raziskovalno usmerjenega osnutka pisne magistrske naloge; v predmetu Magistrsko delo (četrti semester) študent dejansko zaključi program, tako v smislu teorije (pisni izdelek, vključno s projektno dokumentacijo) kot tudi prakse (projekt, praktični izdelek), pri tem pa se naslanja tudi na kompetence, ki jih je v povezavi z nosilnim modulom pridobil v enotah modula Studio in pri predmetih izbirnih modulov. V tej fazi študent zaključi in evalvira magistrski projekt, zaključi pisno magistrsko nalogo in oboje zagovarja pred komisijo.

Študentka in študent je v celotnem študijskem programu tesno povezan z drugimi študenti in mentorji. Vodja nosilnega modula je praviloma »strokovni mentor«, ki usmerja razvoj študentkinega in študentovega magistrskega projekta in celotnega poglobljenega pridobivanja znanja in veščin na izbranem področju. Strokovni mentorji so vključeni tudi v Pot razvoja, kjer njihovo delo dopolnjuje »mentor razvoja«, ki vse študente posameznega letnika vodi skozi skupinska in individualna srečanja ter naloge v modulu Studio, vse do magistrskega dela.Vsak študent izmed ožjega kroga pedagoških sodelavcev v programu izbere tudi osebnega tutorja, ki ga spremlja skozi celoten študijski proces.

Vpisni pogoji

  • Zaključen študijski program prve stopnje v obsegu vsaj 180 ECTS.

  • Uspešno opravljen preizkus umetniške nadarjenosti. Opravljeni preizkus velja samo za tekoče študijsko leto.

Diplomanti, ki so opravili visokošolski strokovni program po zakonu o visokem šolstvu od leta 1994 do 2004 in diplomanti študijskih programov prve stopnje (180 KT) z drugih področij naslovijo prošnjo za vpis na študijsko komisijo Visoke šole za umetnost. Glede na usmeritev predhodnega študija lahko študijska komisija določi dodatne študijske obveznosti. Obveznosti lahko opravijo na študijskih programih prve stopnje, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov.

Po merilih za prehode se lahko direktno v 2. letnik programa Medijske umetnosti in prakse vpišejo kandidati, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 42. ECTS točk iz že opravljenih izpitov na drugih programih 2. stopnje, ki se po vsebini vsaj 70 % ujemajo z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu in uspešno opravijo preizkus umetniške nadarjenosti.

Omejitev vpisa:

Vpisna mesta za vpis v 1. letnik: 10 na rednem študiju, 5 na izrednem študiju

Vpisna mesta za 2. letnik po merilih za prehode: Število razpisanih mest na rednem in izrednem študiju je omejeno s številom razpisanih mest za 1.letnik

Če število kandidatov presega število prostih mest, se kandidati izberejo na podlagi rezultatov: > Preizkus umetniške nadarjenosti: 90%, > povprečna ocena opravljenih študijskih obveznosti dodiplomskega študija: 10%. 

Preizkus umetniške nadarjenosti vključuje: