Akademija umetnosti

Tehnike v praksi 1

Predmet se izvaja v programu:
Medijske umetnosti in prakse - 2. stopnja

Cilji in kompetence

V okviru ciljev tega modula študent utrjuje obstoječe in razvija dodatne veščine glede na izbrano področje Medijskih umetnosti in praks, torej odvisno od izbire nosilnega modula in usmerjanja v modulu Pot razvoja.

Z uspešnim zaključkom tega modula študent potrdi kompetenco za:

× Pridobivanje oziroma nadgrajevanje samostojno opredeljenih praktičnih veščin in z njimi povezanega razumevanja, pomembnega za metodologijo in tehnologijo na specifičnem področju;

× Evalvacijo pridobljenega/nadgrajenega znanja in veščin glede na druge komponente in kompetence na področju in reflektiranje njihove medsebojnih povezav;

× Predstavljanje in evalvacijo pridobljenega/nadgrajenega znanja in veščin glede na druge komponente lastnih kompetenc.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Izbira vsebinskih sklopov modula Tehnike v praksi je glede na učni načrt modula odvisna od procesa usmerjanja kompetenc v okviru modula Pot razvoja in mentorskih odločitev oziroma vnaprej določenih obveznosti znotraj ustreznega nosilnega modula.

OPOMBA: Za pregled razmerij in »specifičnih vsebin« znotraj modulov (na ravni gradnikov modula) v odvisnosti od izbire nosilnega modula, glej pripeto preglednico »MAP_TIP-DIP_tabela-gradnikov_SLO« (delovni list »TIP«, stolpci F>K); za podrobno razlago medsebojnih razmerij med podpornimi moduli (Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi) glej »SPLOŠNE OPOMBE o implementaciji podpornih modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi« na dnu tega dokumenta.

Vsebina

Ta učni načrt, vključno s cilji in študijskimi rezultati, predstavlja vertikalno strukturo vseh štirih semestrov in podpira študentovo individualno študijsko pot pri postopni pridobitvi polnih kompetenc na (od nosilnega modula odvisnem) področju Medijskih umetnosti in praks.

Skupaj s podpornim modulom Diskurzi v praksi ta modul predstavlja skupno osnovo podpornih vsebinskih sklopov, s katerimi študent pridobi kompetence, potrebne glede na svojo izbiro nosilnega modula in posledično za praktični magistrski projekt.

OPOMBA: Za pregled elementov učnega načrta kot tematik gradnikov modulov glej pripeto preglednico »MAP_TIP-DIP_tabela-gradnikov_SLO« (delovni list »TIP«, stolpca C in D).

V celotnem trajanju študija, od prvega do četrtega semestra, študentje izbirajo številne manjše izvedbene enote (gradnike modulov), ki jim ob upoštevanju začetnih veščin in znanj dajejo kompetence, potrebne za končni magistrski projekt, in so delno odvisne od njihove izbire nosilnega modula ter se v okviru modula Pot razvoja določajo v soglasju s strokovnim mentorjem.

Te podporne programe izbirajo v okviru treh podpornih modulov, imenovanih:

Tehnike v praksi

Diskurzi v praksi

Izbire v praksi

Ti moduli so obvezni, kar pomeni, da morajo študenti pri vsakem prodobiti določeno minimalno oziroma optimalno število ECTS točk, a na podlagi potreb svojega nosilnega modula (področja produkcije) sami izberejo, katere vsebinske sklope modulov znotraj podpornih modulov bodo izbrali.

Tako so na primer določeni vsebinski sklopi modula Tehnike v praksi na podlagi produkcijsko specifične ustreznosti avtomatsko dodeljeni posamičnim nosilnim modulom. Izbira vsebinskih sklopov modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi se za vsakega študenta vedno izvedejo individualno po posvetovanju in potrditvi mentorja oziroma mentorjev, in sicer v okviru modula Pot razvoja.

Modul Izbire v praksi predstavlja tako imenovani »odprti del« kurikumuma, saj študentom prvega letnika (4 ECTS na semester) nudi prosto izbiro katerekoli izmed manjših enot v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi ali celo izbiro dodatnega modula Studio, vrednega 4 ECTS, oziroma (v soglasju z vodjo modula Izbire v praksi) akreditacijo eksterno pridobljenih kreditov, ki ustrezajo področju in ravni študija. Program tako študentom daje možnost avtonomne izbire (ob hkratnem usmerjanju po Poti razvoja), individualnega poudarka znotraj kompetenčne skupine tehnik, diskurzov oziroma produkcijskega managementa (ki je vsebovan v modulu Diskurzi v praksi).

Nekateri programi oziroma vsebinski sklopi modulov imajo poudarek na mobilnosti oziroma so osredotočeni na krajše delavnice ali pa so strukturirani okrog mešane uporabe spletno podprtega učenja in kontaktnega izobraževanja v živo. Nekateri so tesno povezani z nosilnimi moduli v smislu posredovanja relevantnih veščin oziroma znanj, zato so v implementacijskem zaporedju ponujeni prioritetno (sistem pogojev za vključitev v izvedbo vsebinskih sklopov modulov je odvisen od posamičnih modulov).

Na voljo sta dva sklopa izvedbe v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi: ZIMSKI in LETNI SKLOP (ki ustrezata ciklom zimskih in letnih semestrov). To omogoča združevanje študentov iz različnih semestrov (1. in 3., 2. in 4.) ter zagotavlja bolj vzdržno izvedbo programa.

Nekateri programi oziroma vsebinski sklopi modulov zahtevajo specifične pogoje za vključitev. Pravočasno izpolnjevanje pogojev je ena izmed poglavitnih skrbi študentov, o kateri se sproti posvetujejo tako z vodjo nosilnega modula kot z mentorji in Ocenjevalnimi komisijami v modulu Pot razvoja. Le tako lahko pridobijo vse zahtevane kompetence za uspešno dokončanje magistrskega projekta (v skladu s pogoji za vključitev v izvedbo vsebinskih sklopov modulov, ki so odvisni od posamičnih modulov).

Podporni modul Tehnike v praksi vključuje vsebinske sklope, ki se osredotočajo na prakso in ponujajo neposredne delavnice pridobivanja tehnik in veščin. Vredne so po 2, 3 ali 4 ECTS točke.

Podporni modul Diskurzi v praksi vključuje vsebinske sklope, ki se osredotočajo na teorijo, zgodovino in kritiko in so strukturirani kot predavanja ali seminarji, vredni po 2, 3 ali 4 ECTS točke. Ta podporni modul v 1., 3. in 4. semestru vključuje tudi vsebinske sklope z dvema ECTS točkama, ki se osredotočajo na prakso in seminarje ter študentom podajajo ključne veščine za zbiranje sredstev, promocijo (v 1. semestru), oblikovanje in upravljanje projektov ter distribucijo in prezentacijo.

Izbire v praksi je ločen, kumulativen modul, kjer študentje v skladu z zgoraj opisanimi načeli »odprtega kurikuluma« akreditirajo skupaj 8 ECTS točk (4 v prvem in 4 v drugem semestru).

V posamičnih semestrih se lahko število ECTS točk, ki jih pridobi študent, razlikuje, vendar je v modulih Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi za dokončanje študija predpisano minimalno in optimalno število ECTS točk, in sicer po semestrih:

Predvideni študijski rezultati

OPOMBA: Za pregled predvidenih študijskih rezultatov po posamičnih elementih učnega načrta glej pripeto preglednico »MAP_TIP-DIP_tabela-gradnikov_SLO« (delovni list »TIP«, stolpec L). V tabeli kratica »KU-» pomeni »znanje in razumevanje«; »S« pomeni veščine.

Temeljna literatura in viri

Obvezna:

Bo sporočeno naknadno za posamične vsebinske sklope. / To be announced within individual courselets.

Priporočena:

Bo sporočeno naknadno za posamične vsebinske sklope.. / To be announced within individual courselets.

Načini ocenjevanja

Način (pisni izpit, ustno izpraševanje, naloge, projekt): – redne naloge v skladu z učnim načrtom Struktura ocene: 100% redne naloge

Reference nosilca

Vodja modula deluje kot koordinator vseh vsebinskih sklopov na ravni modula in za izvajanje posamičnih gradnikov imenuje strokovne sodelavce in mentorje.

Robert Černelč se ukvarja tako s slikarstvom kot tudi s filmsko režijo, scenaristiko, scenografijo in videom. Diplomiral je iz slikarstva in videa, magistriral iz slikarstva na ALUO-ju v Ljubljani ter zaključil magistrski študij filmske režije na AGRFT-ju v Ljubljani.

Univerzitetna koda predmeta: 1MU008

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Metode poučevanja in učenja:
oblike dela: - frontalna oblika poučevanja - samostojno delo študentov - seminarske diskusije - spletno delo in komunikacija - individualna srečanja in srečanja v manjših skupinah z mentorjem - interne predstavitve metode dela: - analiza in sinteza podatkov - delo s sekundarnimi viri - govorne in pisne diskusije - razvoj in oblikovanje (medijsko obogatenega) besedila - predstavitev podatkov.