Akademija umetnosti

Magistrsko delo (priprave)

Predmet se izvaja v programu:
Medijske umetnosti in prakse - 2. stopnja

Cilji in kompetence

Cilji PRIPRAVE NA MAGISTRSKO DELO:

Študent razvije samoiniciativen in metodološki pristop k zasnovi in oblikovanju kompleksnega akademskega prispevka, povezanega s kompleksnim praktičnim (magistrskim) projektom, in sicer takšnega, ki zagotavlja učinkovit (samo)nadzor in zaključek predmeta Magistrsko delo.

Cilji MAGISTRSKEGA DELA:

V obsegu ciljev tega modula študent razvije analitični in metodološki pristop ter se nauči avtonomno načrtovati in organizirati svoje na raziskavah temelječe produkcijsko delo, ki sledi argumentaciji v na raziskavah oziroma razvoju temelječem produkcijskem projektu. Tematika tega modula temelji na razširitvi dela, ki ga je študent postopoma razvijal v prejšnjih modulih, z nadaljnjimi dejavnostmi refleksije, raziskovanja in razvoja na izbranem področju in znotraj izbrane tematike.

Z uspešnim zaključkom tega modula pridobi študent potrjeno kompetenco za:

(v okviru PRIPRAVE NA MAGISTRSKO DELO)

- Avtonomni razvoj in uporabo metodologije zasnove in oblikovanja zaokroženega akademskega raziskovalnega in razvojnega dela na področju teorije (vključno z zgodovino in kritiko),

- obvladovanje dela z in integriranja različnih (primarnih in sekundarnih) virov iz lokalno relevantnih in mednarodnih diskurzov na področju medijskih umetnosti in praks,

- uporabo standardnih procesov raziskav in razvoja na področju teorije (vključno z zgodovino in kritiko) v svojem praktičnem delu in obratno,

- samokritiko in samorefleksijo na področju akademske misli in diskurza, tako pisno kot ustno,

- avtonomno napredovanje kot neodvisen učeč se posameznik, umetnik, producent oziroma razvijalec, in sicer v aktivni izmenjavi z mentorji in kolegi-študenti.

(v okviru MAGISTRSKEGA DELA)

- Razvoj in uporabo različnih raziskovalnih oziroma razvojnih metod za doseganje edinstvenih paradigem, vsebin, oblik ali rešitev na specializiranem strokovnem področju medijskih umetnosti in sorodnih praks,

- avtonomno napredovanje kot neodvisen učeč se posameznik, raziskovalec, producent oziroma razvijalec, in sicer v aktivni izmenjavi z mentorji in kolegi-študenti kot morebitnimi profesionalnimi sodelavci v prihodnosti,

- konsistentno konsolidacijo veščin (razvoja ustvarjalne ideje) tako opredeljevanja, oblikovanja in izvedbe projekta kot tudi organizacije in razvoja aktualnih raziskav, upravljanja z viri, pisne in vizualne analize ter predstavitve kritičnih argumentov in tez v obliki pisne disertacije.

Modul Magistrsko delo in javni ustni zagovor kot njegov končni dogodek sta končni dokaz študentove kompetence za integracijo veščin in znanj v vzajemno odvisnem praktičnem in teoretskem gradniku zaključenega in ocenjenega dela.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Modul Magistrsko delo je sestavljen iz dveh delov:

- Priprava na magistrsko delo (6 ECTS)

- in Magistrsko delo (22 ECTS)

Pogoji za Pripravo magistrskega dela:

- Pot razvoja /1 in /2 (/2 lahko pogojno)

- Nosilni modul /1 in /2 (/2 lahko pogojno)

- Modul Studio /1 in /2 (/2 lahko pogojno)

- Ustrezno število kreditnih točk v Tehnikah v praksi, Diskurzih v praksi in Izbirah v praksi (lahko pogojno)

Pogoji za Magistrsko delo:

- zaključen modul Pot razvoja,

- zaključen nosilni modul,

- zaključen modul Studio,

- zaključen predmet Priprava magistrskega dela (lahko pogojno),

- Ustrezno število kreditnih točk v Tehnikah v praksi, Diskurzih v praksi in Izbirah v praksi (Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi lahko pogojno).

Vsebina

Modul Magistrsko delo je sestavljen iz dveh delov:

- Priprava na magistrsko delo (6 ECTS)

- in Magistrsko delo (22 ECTS)

PRIPRAVA NA MAGISTRSKO DELO:

Predmet odraža metodologijo produkcije magistrskega projekta, ki vodi do na raziskavah temelječega koncepta za pisni del magistrskega dela. Predmet je tako metodološki pogoj za predmet Magistrsko delo, čeprav je pogojni pristop dovoljen (glej spodnjo opombo). V tem predmetu študent postopoma oblikuje (1) osnutek magistrskega dela kot koherentnega raziskovalnega (in v praksi izvedenega) načrta, ki vsebuje vse stopnje in elemente kompleksnega akademskega izdelka:

- Naslov magistrskega dela;

- kratek opis problematike, tematike ali vprašanja —opredelitev obstoječih podatkov in raziskav oziroma prakse, zaradi katerih je izbrana problematika, tematika ali vprašanje pomembno in vredno obdelave;

- Namen, cilji in uporabniki — opredelitev splošnega namena projekta na poti do magistrskega dela, zaradi katerega je proces pomemben in relevanten; navedba konkretnih in merljivih ciljev; opredelitev potencialnega ciljnega občinstva oziroma uporabnikov ter načina, kako jih bo projekt dosegel in na njih vplival;

- Metode – opis, kako, s katerimi orodji in iz katerih vidikov so bili oziroma bodo podatki za magistrsko delo zbrani in obdelani; kako in zakaj bodo primarni podatki (ankete, intervjuji, meritve, analize, analitični članki, lastni blogi itd.) povezani s sekundarnimi materiali (knjige, članki, blogi, videi, itd.);

- Pričakovanja in hipoteze – kakšne rezultate je pričakovati glede na obstoječe podatke, raziskave in prakse; morebitne napovedi glede verjetnih rezultatov procesa raziskovanja/razvoja/ustvarjanja,

- Omejitve in motnje – katere omejitve bo proces verjetno dosegel a ne presegel; kateri so (navidezno isti ali podobni) problemi, tematike oziroma vprašanja in cilji oziroma uporabniki, s katerimi se projekt izrecno ne bo ukvarjal in zakaj ne; kateri dejavniki lahko zmotijo ali ogrozijo raziskovalni/razvojni proces;

- Predvidena struktura vsebine – navedba predvidenih poglavitnih poglavij disertacijske strukture in morebitna razdelitev v podpoglavja; groba ocena števila strani za vsako poglavje; ocena formata oziroma formatov prilog ter obsega in strukture,

- Obdelana ali predvidena literatura/viri – knjige, članki (tiskani ali elektronski), internetni viri, obstoječi rezultati raziskav, opazovanja in druga dokumentacija, podrobno opredeljeni deli dokumentacije magistrskega projekta, ki bodo kot literatura/viri neposredno vplivali na pisno nalogo (in na kakšen način),

- Časovni načrt – opredelitev celotnega načrta zaporednih in vzporednih aktivnosti pri produkciji končnega dela, vključno z vsemi potrebnimi (pod)stopnjami (npr. raziskovanje, pregled literature, osnutek, strukturiranje, pisanje, končno urejanje in priprava na predstavitev oziroma ustni zagovor), lahko tudi kot Ganttov diagram ali podobna grafična predstavitev.

Študent razvija tudi razširjen (2) izvleček magistrskega dela (v sodelovanju z izbranim strokovnim mentorjem za teoretski del naloge) kot koherenten akademski (strukturiran, argumentiran in podprt s teorijo) tekst, ki bo kasneje predstavljal uvod v celotno magistrsko delo.

Študent redno obiskuje skupinske seminarje in se glede metodološkega dela redno srečuje z mentorjem za Pripravo magistrskega dela, glede na izbrane tematike pa z izbranimi strokovnimi/teoretskimi mentorji.

MAGISTRSKO DELO

Študent magistrsko delo postopoma oblikuje v okviru modula Pot razvoja in ga tako teoretično (pisna naloga, vključno z elementi projektne dokumentacije) kot tudi praktično (praktični projekt) opredeli v predmetu Priprava magistrskega dela. Ob tem se naslanja na kompetence, ki jih pridobi v na nosilnem modulu temelječih delih modula Studio in v izbirah v okviru podpornih modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi in Izbire v praksi.

V tem modulu študent zaključi in evalvira magistrski projekt ter dokonča pisni del magistrskega dela.

V smislu rezultatov se modul Magistrsko delo zaključi z:

1) zaključkom in oddajo praktičnega magistrskega projekta (projektna dokumentacija je vključena oziroma v tiskanem dokumentu jasno razvidna iz povezav, glej spodaj),

2) izdelavo in oddajo pisne magistrske naloge (obsežen akademski prispevek, ki vključuje tako jasno metodologijo, zgodovinske in teoretične oziroma kritične poudarke v virih kot tudi raziskovalno in produkcijsko ozadje magistrskega projekta, vključno z obsežnim segmentom o načrtovanju, izvedbi in izdelavi/evalvaciji; temu je priložena obvezna Izjava o avtorstvu in dokumentacija o končnem magistrskem projektu, glej zgoraj),

3) (javni) zagovor magistrskega dela pred Komisijo za magistrska dela, ki oceni oddan akademski sestavek in projektno dokumentacijo, posluša študentovo predstavitev magistrskega dela in študentu v obliki javnega izpraševanja zastavlja relevantna vprašanja o magistrski nalogi in tematiki (oba oceni), hkrati pa študentu poda takojšnje povratne informacije o delu, ki ga je predstavil.

Opomba 1:

Seminar Priprava magistrskega dela izvaja nabor predavateljev s teoretskimi (tudi zgodovinskimi in kritiškimi) referencami, koordinira pa ga vodja predmeta v tesnem sodelovanju z mentorjem magistrske naloge, ki je lahko, odvisno od posameznega študenta, strokovni mentor za izbrano temo ali mentor razvoja.

Opomba 2:

Mentorstvo magistrskega dela prevzame ustrezen strokovni mentor ali mentor razvoja. To je prepuščeno študentovi izbiri, a je dogovorjeno še v času trajanja modula Pot razvoja. Študent lahko, če je to potrebno zaradi zasnove magistrskega dela, izbere dodatnega mentorja (npr. mentorja za teorijo).

Opomba 3:

Pogojni vpis: če študent v dveh rednih izpitnih rokih na koncu tretjega semestra ne opravi predmeta Priprava magistrskega dela, lahko predmet Magistrsko delo v četrtem semestru vpiše pogojno.

Pogojni vpis zahteva, da študent predmet Priprava na magistrsko delo opravi v tretjem izpitnem roku, ki je na voljo v času enega meseca po pričetku naslednjega (četrtega) semestra. Če študent predmeta ne opravi, mora prenehati obiskovati predmet Magistrsko delo, formalno prekiniti mentorstvo in se v naslednjem semestru ponovno vpisati na predmet Priprava magistrske naloge. Mentorstvo se formalno ponovno vzpostavi na zahtevo Študijske komisije v prvem tednu predmeta Priprava magistrskega dela.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

(Na koncu tega modula študent…)

(v okviru PRIPRAVE NA MAGISTRSKO DELO)

- poseduje znanje in globoko razumevanje ustreznih metodologij za oblikovanje magistrskega dela, še posebej v obliki kompleksnega praktičnega projekta,

- razume pomen avtonomne izdelave kompleksnega akademskega prispevka,

- ima pregled nad relevantnimi raziskovalnimi metodologijami, uporabljenimi na področju medijskih umetnosti in praks.

(v okviru MAGISTRSKEGA DELA)

- ima kritično znanje in razumevanje ustreznih raziskovalnih metodologij in pomena korektnega in avtonomnega raziskovalnega dela,

- razume pomen avtonomnega zbiranja in vključevanja izbranega znanja in informacij iz različnih področij in tematik v lasten projekt in pisni izdelek,

- ima dober pregled nad specializiranimi teoretskimi perspektivami, ki opredeljujejo izbrano področje in tematiko.

Veščine:

Študent…)

(v okviru PRIPRAVE NA MAGISTRSKO DELO)

- kritično pregleduje, filtrira, koncentrira in ocenjuje (sekundarne) zgodovinske, teoretske in kritiške diskurze ter jih vključi v svoje (primarne) podatke in izkušnje ter oboje uporabi pri izbrani tematiki in v področju,

- opredeli in načrtuje vse aktivnosti za avtonomno oblikovanje in kasnejši zaključek kompleksnega akademskega prispevka,

- napiše in argumentirano predstavi ter zagovarja osnutek magistrske naloge in razširjen izvleček.

(v okviru MAGISTRSKEGA DELA)

- Kritično presodi zgodovinske, teoretske in kritiške diskurze na področju in jih uporabi na izbrani temi in študijskem področju ter razvije visoko raven avtonomnih učnih veščin, ustreznih za nadaljevanje podiplomskega dela oziroma vstop v profesionalno delovno okolje,

- opredeli, načrtuje in organizira raziskave in s tem dokazuje sposobnost, da učinkovito funkcionira kot avtonomen učeč se posameznik,

- piše in vizualno predstavi tezo ali argument ter ga javno zagovarja,

- proizvede koherentno delo, ki ga predstavi v skladu z akademskimi standardi, pri tem pa izkaže ustrezno raven samorefleksije in široko zavedanje o mnogoterih kontekstih svojega dela.

Temeljna literatura in viri

Obvezna:

Purg, Peter; Mustapić, Nadija; Rusjan, Rene (2012). Guidelines and Sidelines on Creating Your Master Thesis Project in Media Arts and Practices. Nova Gorica: UNG Press. (to be published 2013, predvidena objava 2013)

- Dodatna literatura bo določena na podlagi izbrane teme magistrskega dela.

Priporočena:

Allison, Brian (2004): The Student’s Guide to Preparing Dissertations and Theses. London: Routledge Farmer. 2nd Revised Edition.

Levin, Peter (2005): Excellent Dissertations! Milton Keynes: Open University Press.

Swetnam, Derek (2004): Writing Your Dissertation: The Bestselling Guide to Planning, Preparing and Presenting First-Class Work (The How to Series). Revised 3rd Edition. Oxford: How to Books, Ltd.

Walliman, Nicholas S. R. (2004): Your Undergraduate Dissertation: The Essential Guide for Success. London: Sage Publications Ltd.

Dodatna literatura bo določena glede na izbrano temo Magistrskega dela.

Načini ocenjevanja

PRIPRAVA NA MAGISTRSKO DELO Vrsta: 1) osnutek magistrskega dela (akademski prispevek v obsegu 1000-2000 besed, strukturiran po poglavjih glede na predlogo) v hrvaškem/slovenskem ali angleškem jeziku, 2) razširjen izvleček magistrskega dela (prispevek v obsegu 1000-2000 besed v obliki na teoriji slonečega akademskega teksta) v slovenskem/hrvaškem in angleškem jeziku, 3) kratek izvleček (povzetek, ključne besede, ugotovitve in zaključek) v vseh treh jezikih: slovenščini, hrvaščini in angleščini. Struktura ocene: Vsi elementi se ocenijo z uspešno/neuspešno. Za uspešen zaključek predmeta morajo biti vsi elementi ocenjeni z »uspešno«. MAGISTRSKO DELO Vrsta: 1) praktični magistrski projekt (projektna dokumentacija je vključena oziroma v tiskanem magistrskem dokumentu jasno razvidna iz povezav, glej spodaj), 2) izdelava in oddaja pisne magistrske naloge (obsežen akademski prispevek, ki vključuje tako jasno metodologijo, zgodovinske, teoretske oziroma kritiške poudarke v virih kot tudi raziskovalno in produkcijsko ozadje magistrskega projekta, vključno z obsežnim segmentom o načrtovanju, izvedbi in izdelavi/evalvaciji; temu je priložena obvezna Izjava avtorja in dokumentacija o končnem magistrskem projektu, glej zgoraj), 3) (javni) zagovor magistrskega dela pred Komisijo za magistrska dela, ki oceni oddano akademsko delo in projektno dokumentacijo, posluša študentovo predstavitev magistrskega dela in študentu v obliki javnega izpraševanja zastavlja relevantna vprašanja o magistrski nalogi in tematiki (oba oceni), hkrati pa študentu poda takojšnje povratne informacije o delu, ki ga je predstavil. Struktura ocene: Vsak član Komisije za ocenjevanje magistrskega dela na javnem zagovoru magistrskega dela študentu zastavi vsaj eno razčlenjeno vprašanje. Ocena je sestavljena iz: 1. praktičnega dela študentovega magistrskega dela (magistrski projekt) in njegove predstavitve (ocena 1-10), 2. pisne magistrske naloge (ocena 1-5, 5 je maksimum), 3. javnega zagovora pisne magistrske naloge (ocena 1-5) 4. študentovih odgovorov na zastavljena vprašanja (ocena 1-5). Vsak član Komisije za ocenjevanje magistrskih del tako razpolaga s 25% končne ocene in vsakega izmed štirih delov zagovora magistrskega dela oceni z delno oceno. Končna ocena magistrskega dela je tako kumulativno povprečje štirih dodeljenih ocen, izraženih procentualno in prevedenih v lokalne (numerične) ocene.

Reference nosilca

Vodja predmeta Priprava magistrskega dela:

Peter Purg je doktoriral na Univerzi Erfurt v Nemčiji med področji novih medijev, komunikologije in medijske umetnosti; na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici je docent za področje “novi mediji”, vodi modul “Novi mediji” v programu Digitalne umetnosti in prakse, ter projekta ADRIART (Advancing Digitally Renewed Interactions in Art Teaching) ter HiLoVv (Hidden Live®s of Venice on Video) , vodil je tudi razvojni projekt “Interna in javna e-platforma ter e-gradiva za študijske programe na področju umetnosti in kreativnih industrij”; na IAM – Inštitutu in akademiji za multimedije v Ljubljani deluje kot predavatelj in je bil koordinator prenove študijskega programa “Medijska produkcija”, za Middlesex University (London) vodi visokošolski program “Media Production Management”. Je prejemnik priznanja »Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju« Slovenske znanstvene fundacije v letu 2011, in član foruma “University-Business Cooperation” Evropske komisije; izobražuje na več višjih in visokih šolah v Sloveniji in tujini; neodvisno raziskuje, svetuje, producira in razvija na področjih e-izobraževanja, intermedije, novih medijev, medijske umetnosti. Med 2001 in 2006 je vodil interdisciplinarni kolektiv Bobnars United s preko sto glasbenimi in intermedijskimi dogodki ter nekaj raziskovalnimi projekti, sozasnoval je protipotrošniške performativne akcije Podgana PPP, bil aktivni član KD Priden Možic… V poljih ustvarjanja ga zanimajo intermedijski performans in interaktivna instalacija ter spletna, telesna ter zvočna umetnost; raziskuje pedagogiko medijev in umetnosti, kolektivno avtorstvo, poetiko diskurza, medijsko ekologijo in kulturno oporečništvo, preizprašuje pa tudi načrtovanje interaktivnih medijev, e-izobraževanje, medkulturni in meddisciplinarni management.

/selected publications/

(selected publications; English translations where applicable; all scientific and professional articles or monographs):

  • “Hypertext as Form and Place of Collective Creativity” 2010, PFAU, Kunst und Technik in medialen Räumen (Germany)
  • ”Bodies in Interactive Space” (scientific monograph) 2007, VDM (Germany)
  • ”The Art of Mixed Reality” 2010, Amfiteater (Slovenia)
  • “Performative disturbance of public space”, 2011 (2002), FDV/Memefest: “Demonstrating relevance: response-ability: theory, practice and imagination of socially responsive communication” (Slovenia)
  • ”An Intercultural Understanding of Man and Machine in Managing Interdisciplinary Cooperation” 2006, Faculty of Management Koper, University of Primorska (Slovenia)
  • »Media Performance of the Word Itself« 2008, Amfiteater (Slovenia)
  • “New Technologies for Sustainable Teaching and Learning” 2009, JTEFS, Journal of Teacher Education for Sustainability, (Poland/Germany/Latvia)
  • ”Con-creativity among Local and Global Networks” 2006, Dichtung Digital (Germany/USA)
  • “Dialoguing Man and Machine” 2004, ART-E-FACT (Croatia)
  • “Envisioning New Post-Scientific Europe Through Culturally Balanced Use of Technology in Learning” 2010, IJMIE, International Journal of Management in Education (USA)
  • ”An e-Learning Curriculum for Europe 2.0” 2008, University Centre for Euro-Mediterranean Studies (Slovenia) and European Institute of the Mediterranean (Spain)

”Ecology of Web 2.0” 2008, Slovenian Informatics Society (Slovenia)

Univerzitetna koda predmeta: 3MU011

Letnik: 2

Semester: 3

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Metode poučevanja in učenja:
oblike dela: - samostojno delo študentov - spletno delo in komunikacija - individualna srečanja - sodelovanje v majhnih skupinah - seminarske predstavitve - frontalne oblike poučevanja metode dela: - analiza in sinteza podatkov na ravni medijsko obogatenega besedila - individualna kombinacija relevantnih metod (induktivna, deduktivna, analiza, sinteza, primerjalna, opisna, sestavljanje, statistična, obdelava podatkov, opazovanje, raziskovanje, eksperimentiranje/laboratorijsko delo, itd.) - govorne in pisne diskusije - razvoj in oblikovanje (medijsko obogatenega) besedila - interna akademska predstavitev - javna predstavitev