Fakulteta za humanistiko

Kulturna zgodovina I. stopnja

Program študente seznanja s temeljnimi vsebinami kulturne zgodovine, zgodovine idej in ideologij ter intelektualnega razvoja.

Študijski program: Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina
Študijsko področje: zgodovina
Šifra programa: 1KZ
Stopnja programa: 1. stopnja univerzitetni
Ime listine: diploma
Strokovni naziv: diplomirani zgodovinar (UN) oziroma diplomirana zgodovinarka (UN)
Okrajšava naziva: dipl. zgod. (UN)
Zaključni izpit: ne
Dekan: doc. dr. Aleš Vaupotič
Direktorica programa: prof. dr. Petra Svoljšak
ECTS koordinator: prof. dr. Iztok Arčon

Izviren in inovativen študijski program Kulturna zgodovina je utemeljen na slovenski kulturnozgodovinski tradiciji. Slovenci kot skupnost smo namreč smisel in možnost svoje samobitnosti dolgo razpoznavali izključno v kulturi. Zato kulturna zgodovina v časovno-razvojni perspektivi brez dvoma ostaja ena ključnih humanističnih disciplin na Slovenskem, ki pa je šele na Univerzi v Novi Gorici dobila svoj samostojni študijski program.

Študijski program Kulturna zgodovina zajema vse tiste vsebine, ki so potrebne za uspešno opravljanje poklica univerzitetni diplomirani zgodovinar/zgodovinarka. Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni opravljati dela na področju raziskovalnih, kulturnih in upravnih dejavnosti. Za doseganje pričakovanih ciljev študij študente seznanja s temeljnimi vsebinami kulturne zgodovine, zgodovine idej in ideologij ter intelektualnega razvoja.

Velik delež študijskega programa je namenjen antičnemu obdobju, ki bistveno zaznamuje razvoj severnoprimorskega prostora. Obenem pa program Kulturna zgodovina zajema več vsebin in področij (pravna zgodovina, cerkvena zgodovina, agrarna zgodovina, kulturna dediščina, zgodovina osebe in njenih položajev, zgodovina idej, zgodovina zgodovinopisja), ki so v slovenski študijski tradiciji izvirna. To omogoča tudi uvajanje temeljnih in izbirnih predmetov ter smiselno, tako vsebinsko kot metodološko povezovanje z drugimi humanističnimi in družboslovnimi vsebinami.

Ob pridobivanja teoretičnega znanja študente bogatijo svoje obzorje z reševanju konkretnih delovnih nalog in raziskovanjem tem, ki so zanimive tako za lokalno okolje kot mednarodni prostor. Na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta pomeni tako zastavljeni študij zgodovine pomembno oporo slovenski skupnosti v zamejstvu. Predavatelji izhajajo iz znanstvenega okolja in vsakokratna znanstvena odkritja sproti prenašajo v študijsko okolje. Študijski program je ovrednoten s kreditnim sistemom ECTS ter tako primerljiv in kompatibilen s študijskimi programi na drugih slovenskih univerzah in v tujini. Tako postavljen študijski program omogoča študentom večjo mobilnost.

Opis programa

Univerzitetni študijski program kulturna zgodovina je 3-letni dodiplomski univerzitetni študijski program, ki omogoča pridobitev širokega temeljnega znanja na področju zgodovinskih ved, dodatna pozornost pa je namenjena posebnostim kulturnopolitičnega okolja, v katerem je program nastal.

V osnovni obliki je program kulturna zgodovina zasnovan kot enopredmetni nepedagoški študijski program. Študijski program se ob opravljanju dodatnih predagoških predmetov (metodika, specialna metodika, didaktika, pedagogika, andragogika) lahko individualno dopolni in preobrazi v pedagoškega. Mogoče so tudi povezave z drugimi študijskimi smermi v smislu sodobnih usmeritev v evropskem visokošolskem prostoru (kreditni sistem).

Študijski program KULTURNA ZGODOVINA je zasnovan kot dvodelen (sistem 3 leta + 2 leti). V prvi stopnji je podan problemski pregled oziroma uvid v celotno stroko. Seznanitev z osnovami stroke na dodiplomskem študijskem programu omogoča samostojnejše delo v načrtovanem študijskem programu oziroma magistrskem študiju kulturne zgodovine.

Podrobnejši opis programa

Vpisni pogoji

Vpišejo se lahko kandidati, ki so:

  • opravili maturo
  • pred 1.6.1995 zaključili kateri koli štiriletni srednješolski program
  • opravili poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta zgodovina. Če je kandidat zgodovino opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz enega od maturitetnih predmetov: geografija, umetnostna zgodovina ali sociologija.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom pred 1. 6. 1995 izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu (60% točk)
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40% točk).

Kandidati z opravljeno poklicno maturo bodo izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri poklicni maturi (60% točk),
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku (30% točk),
  • uspeh pri maturitetnem predmetu (10% točk).

Po merilih za prehode se lahko direktno v 2. letnik vpišejo kandidati, ki jim komisija za študijske zadeve prizna vsaj 46 ECTS točk iz že opravljenih izpitov na drugih programih prve stopnje iz področja, ki se po vsebini ujemajo z vsebinami izpitov na predlaganem študijskem programu.

Temeljni cilji študija

Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti strokovnjake, ki bodo sposobni privzeti dela na področju raziskovalnih, kulturnih in upravnih dejavnostih, kjer je potrebno obvladovanje kulturnozgodovinskih znanj in veščin, ki jih zahtevajo pomožne zgodovinske vede. Najpomembnejša med njimi so tista, ki so povezana z varovanjem nepremične in premične kulturne dediščine (arhivarstvo, muzealstvo, dokumentaristika), z ohranjanjem naravne dediščine v pogojih, ki jih definira urbanizirana civilizacija, in z najraznovrstnejšim raziskovanjem preteklosti (od poljudnejšega na časnikarski ravni do zahtevnejšega domovinoznanstva in vrhunskega znanstvenega preučevanja).

Cilj izobraževanja po predlaganem programu je oblikovati diplomanta kot strokovno celovito osebnost, ki je sposobna razumeti in obvladovati zahtevna vprašanja kulturne zgodovine kot samostojne in enkratne pojave. Od diplomanta lahko pričakujemo uspešno preučevanje kulturnozgodovinskih vprašanj v odnosu do splošnih in specifičnih pojavov, ki so še posebej izraziti na stičišču različnih kulturnih in nacionalnih prostorov. Diplomant bo sposoben vzpostaviti celovite in tvorne odnose med strokovnjaki iz različnih znanstvenih diciplin, ki morajo nujno sodelovati pri reševanju praktičnih in raziskovalnih problemov na področju kulturne zgodovine. Usposobljen bo tudi za samostojno aplikativno delo.

Možnosti nadaljevanja študija

Diplomanti se lahko vključijo v podiplomske študijske programe, skladno s priporočili, ki jih določi visokošolski zavod, ki razpisuje dodiplomski oziroma podiplomski študijski program Kulturna zgodovina (druga stopnja).

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja pri posameznih predmetih so naslednje: pisni izpiti, ustni izpiti, kolokviji in seminarske naloge. Uspešno opravljene obveznosti iz vaj in seminarskih nalog so pogoj za pristop k izpitu. Študent zaključi študij z zagovorom diplomske naloge pred tričlansko komisijo.

Predmetnik

1. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Družba in kultura vzhodnoalpskega prostora od prazgodovine do visokega srednjega veka 240 8
Politična zgodovina habsburške monarhije v 19. in 20. stoletju 240 8
Pravna zgodovina 240 8
Svetovne vojne 20. stoletja 240 8
Uvod v študij zgodovine 240 8
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Arhivistika 120 6
Digitalna humanistika 120 4
Furlanski jezik 120 6
Izbrana poglavja iz kulturne zgodovine 120 4
Izbrana poglavja iz politične in kulturne zgodovine Jugoslavije 120 4
Izbrana poglavja v zgodovini vinogradništva in vinarstva 90 3
Lektorat: angleščina I 180 6
Lektorat: italijanščina I 180 6
Metodologija empiričnega dela v humanistiki 90 6
Spol v dobi moderne 120 4
Telesna kultura, šport in olimpijstvo v zgodovini 120 4
Zgodovina in literatura 120 6
Obvezni izbirni Ure ECTS
Latinščina I 240 8
Lektorat: nemški jezik I. 240 8

2. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Gospodarska zgodovina 240 8
Kultura fevdalne družbe 240 8
Kultura regij in obmejnih prostorov 240 8
Kulturna zgodovina slovenskega prostora 240 8
Stari vzhod in kultura antičnega sveta 240 8
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Arhivistika 180 6
Digitalna humanistika 120 4
Furlanski jezik 180 6
Izbrana poglavja iz politične in kulturne zgodovine Jugoslavije 120 4
Izbrana poglavja v zgodovini vinogradništva in vinarstva 90 3
Kulturna dediščina v historični perspektivi 180 6
Lektorat: angleščina II 180 6
Metodologija empiričnega dela v humanistiki 90 6
Spol v dobi moderne 120 4
Spomin in zgodovina 120 4
Telesna kultura, šport in olimpijstvo v zgodovini 120 4
Zgodovina in literatura 180 6
Obvezni izbirni Ure ECTS
Latinščina II 105 8
Lektorat: nemški jezik II 105 8

3. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Agrarna zgodovina 240 8
Diplomsko delo 480 16
Evropa v obdobju revolucij 240 8
Temeljne zgodovinske znanosti 240 8
Zgodovina historiografije 240 8
Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Arhivistika 180 6
Digitalna humanistika 120 4
Furlanski jezik 180 6
Izbrana poglavja iz politične in kulturne zgodovine Jugoslavije 120 4
Izbrana poglavja v zgodovini vinogradništva in vinarstva 90 3
Metodologija empiričnega dela v humanistiki 90 6
Spol v dobi moderne 120 3
Telesna kultura, šport in olimpijstvo v zgodovini 120 4
Zgodovina in literatura 180 6