Fakulteta za humanistiko

Svetovne vojne 20. stoletja

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

  • Študente seznaniti z vsebinami, s katerimi bodo poglobili svoje poznavanje lokalneregionalne in svetovne zgodovine.
  • Študentje bodo skozi zgodovino prepoznavali temeljne mehanizme oblikovanja modernega spomina; gre za splet posameznosti in splošnosti, konkretnega in abstraktnega.
  • Sposobni bodo kritične analize problema, predvidevanja rešitev s prenosom lastnih in tujih izkušenj ali s sintezo svojih rešitev glede na posebne razmere. Kompleksno znanje jim bo omogočalo hitrejše prilagajanje tako kulturnozgodovinskih kot zgodovinskih znanj potrebam stroke in družbe.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Ni pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti.

Vsebina

Predmet bo obravnaval vojne kot kulturnozgodovinski fenomen, ter njihove razsežnosti in vplive, od socialnih, političnih, gospodarskih do kulturnih. Predstavilo bo procese oblikovanja modernega spomina, z branjem in prepoznavanjem različnih virov, na katerih je mogoče utemeljevati moderni spomin. Temelj študija bodo socialna zgodovina in preučevanje vsakdanjega življenja, zgodovina mentalitete, procesi razvijanja t. i. modernega spomina, ki so jih sprožale sodobne vojne. Predavanja bodo zato zajemala doživljanje vojne pri malem človeku (vojaku, otroku) nasproti elitam in procese emancipiranja žensk. Prva svetovna vojna bo predstavljena kot ločnica v zgodovini 20. stoletja. Predmet bo obravnaval tudi zgodovinski razvoj in učinke totalitarnih ideologij 20. stoletja ter njihov pohod v 2. svetovni vojni, ki bo predstavljena kot vrhunec stoletja naraščajočega nasilja med evropskimi silami na celini in izven nje.

Predvideni študijski rezultati

  • Študentje bodo usposobljeni za razpoznavanje kulturnozgodovinskih in splošno družbenih problemov, ki jih bodo reševali s pomočjo postopkov in procesov ter preko kritične in samokritične presoje.
  • S preučevanjem raznolikih spominov na vojno bodo študentje mogli prepoznati različne nivoje zgodovinskega spoznanja in spomina.
  • Študentje bodo vrednotili dogajanja v preteklosti in oblikovali oseben pristop k obravnavanju predlaganih tem.

Temeljna literatura in viri

  • M. Ferro, La Grande Guerre 1914–1918, Editions Gallimard,.Paris, 1969.
  • P. Fussel, The Great War and Modern Memory. New York, Oxford University Press, 1975 (tudi italijanski prevod);
  • P. Renouvin, Evropska kriza i prvi svetski rat. Naprijed, Zagreb, 1965;
  • E.J.Leed, No Man’s Land: Combat and Identity in World War I.Cambridge 1979;
  • E.J. Hobsbawm, Il secolo breve, Rizzoli, Milano, 1995.
  • E.J. Hobsbawm, Čas skrajnosti. Svetovna zgodovina 1914 – 1991. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljan, 2000.
  • M. Mazower, Temna celina. Dvajseto stoletje v Evropi. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
  • J. Winter, Sites of memory, sites of Mourning. The Great War in European cultural History. Cambridge University Press, Cambridge, 1995.
  • J.M. Winter, The Experience of World War I. Macmillan, London, 1998.
  • Behind the Lines: Gender and the two World Wars. Margaret Randolph Higonnet (ur.), Yale University Press, New Haven, London, 1987.
  • Spomini, pisma in dnevniki slovenskih vojakov
  • G. Hardach, Geschichte der Weltwirtschaft im 20. Jahrhundert. 2, Der Erste Weltkrieg: 1914 – 1918. München, 1973.
  • Kindheit im Ersten Weltkrieg. Christa Hämmerle (ur.). Böhlau, Wien, Köln, Weimar 1993.
  • S. Ouditt, Fighting Forces, Writing Women: Identity and ideology in the First World War. Routledge, London, New York, 1994.
  • Petra Svoljšak, Prva svetovna vojna in Slovenci. Zgodovinski časopis 47, št. 2 (1993), 547–567 in št. 4, 263–287, Ljubljana, 1995.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga in ustni izpit

Reference nosilca

Nosilca predmeta sta habilitirana visokošolska učitelja.

Prof. dr. Petra Svoljšak, znanstvena svetnoca na ZRC SAZU, je raziskovalka zgodovine 1. svetovne vojne. Njena raziskovanja so osredotočena na problematike civilne izkušnje vojne, begunce, vsakodnevno življenje med vojno, okupacije, žrtve vojne in spomin. Raziskuje kulturno zgodovino 1. svetovne vojne in procese demobilizacije in rekonsrukcije po vojni.

- Soča, sveta reka : italijanska zasedba slovenskega ozemlja (1915-1917), (Zbirka Korenine). Ljubljana: Nova revija, 2003

- La popolazione civile nella Slovenia occupata. In: BIANCHI, Bruna (ur.). La violenza contro la popolazione civile nella Grande guerra : deportati, profughi, internati. Milano: UNICOPLI, 2006, 147-163.

- La memoria della guerra in Slovenia. In: MONTICONE, Alberto (ur.), SCANDALETTI, Paolo (ur.), BALBI, Marco. Esercito e popolazioni nella Grande Guerra : autunno 1917. Udine: Gaspari, cop. 2008, 79-85.

- The social history of the Soča/Isonzo region in the First World War. In: TENFELDE, Klaus (ur.), RUTAR, Sabine (ur.), WÖRSDÖRFER, Rolf (Ed.). Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien, (Mitteilungsblatt des Instituts für soziale Bewegungen, Nr. 41). Essen: Klartext, 2009, 2009, [Bd.] 41, 89-109

- The language policy of the Italian army in the occupied Slovenian territories, 1915-17. In: FOOTITT, Hilary (ur.), KELLY, Michael (ur.). Languages and the military : alliances, occupation and peace building, (Palgrave studies in languages at war). Houndmills [etc.]: Palgrave Macmillan, 2012, 70-85.

- Slovenian Historiography and Collective Memory of World War I in the First Yugoslavia (1918 – 1941). In: Jozef Niznik (ed). Twentieth Century wars and European Memory. (Studie in social sciences, philosophy and history of ideas, volume 1). Peter Lang Edition, 2013, 205 – 216.

- SVOLJŠAK, Petra, GODEŠA, Bojan. Italian interwar administration of Slovenian ethnic territory : Italian ethnic policy. V: DORNIK, Wolfram (ur.), et al. Frontwechsel : Österreich-Ungarns “Großer Krieg” im Vergleich. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2014, str. 303-323.

- Prva svetovna vojna in Slovenci : 1. del. V: Zgodovinski časopis 47, št. 2 (1993), str. 263-287.

- Prva svetovna vojna in Slovenci : II. 1945-1992 . V: Zgodovinski časopis. 47, št. 4 (1993), str. 547-567.

Dr. Bojan Godeša, znanstveni svetnih na Inštitutu za novejšo zgodovino, je raziskovalec zgodovine 2. svetovne vojne. Njegoe raziskave so osredotočene na problematike politične in kulturne zgodoviine, zgodovino ideologij in totaslitarnih ideologij, ki so povzročile 2. svetovno vojno, raziskuje okupacijske režime med 2. svetovno vojno in njihove posledice.

- Kdor ni z nami, je proti nam. Slovenski izobraženci med okupatorji,

- Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom. Ljubljana: Cankarjeva založba 1995.

- Izgubljeni spomin na Antona Korošca. Iz zapuščine Ivana Ahčina. Ljubljana: Nova revija 1999 (skupaj z/with Ervin Dolenc).

- Jozef Tiso a Anton Korošec – vzt’ahy medzi Slovákmi a Slovincami. Historicky časopis, 53, 2005, N. 2, pp. 365-379.

- Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino 2006.

- Storia della resistenza e della guerra mondiale. La Slovenia e l’ex-Jugoslavia. Contemporanea. Rivista di storia dell’800 e del’900. Anno IX, numero 1, gennaio 2006, pp. 123-132 (skupaj z/with Boris Mlakar).

- I comunisti sloveni e la questione di Trieste durante la Seconda guerra mondiale. Qualestoria 2007, št. 1 La storia al confine e oltre il confine. Uno sguardo sulla storiografia slovena, pp. 119-132.

- La Slovenia e le sue vittime (1940-1946). Pallante Pierluigi (ed.), Foibe, memoria e futuro. Atti dei convegni internazionali di Roma e di Rovigo. Roma, Riuniti, 2007, pp. 189-203 (skupaj z/with Tadeja Tominšek Rihtar).

- Social and cultural aspects of the historiography on the Second World War in Slovenia. Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien / Social History and Social Movements in Slovenia. Mitteilungsblatt des Instituts für soziale Bewegungen 41/2009, pp. 111-125.

- Čas odločitev. Katoliški tabor in začetek okupacije. Ljubljana: Mladinska knjiga 2011.

- Italian interwar administration of Slovenian ethnic territory : Italian ethnic policy In: Frontwechsel. Ősterreich-Ungarns »Grosser Krieg« im Vergleich. Wolfram Dornik, Julia Walleczek-Fritz, Stefan Wedrac (Hg.). Bőhlau Verlag Wien – Kőln – Weimar, 2014, pp. 303-323. (skupaj z/with Petra Svoljšak)

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ002

Letnik: 1

Semester: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Seminar: 45 ur
  • Samostojno delo: 135 ur

Vrsta predmeta: obvezni predmet

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
sprotno prebiranje razpisane literature, seminarsko delo, študentske predstavitve, raziskovalno delo na konkretnih problemih.