Fakulteta za humanistiko

Evropa v obdobju revolucij

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

Slušatelj se seznani z genezo sodobnih odnosov in razmer v Evropi. Pri tem je posebna pozornost posvečena vplivu velikih kulturnozgodovinskih epoh na oblikovanje miselnosti na stari celini. Prav tako je podrobno predstavljen nastanek ideje o ravnotežju, ki od 16. oz. 17. stoletja dalje preprečuje kontinentalno prevlado ene same (vele)sile v Evropi. Slovenski prostor se obravnava z vidika politične pomembnosti v posameznih zgodovinskih obdobjih.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Povezuje se s predmeti kulturna zgodovina slovenskega prostora, politična zgodovina habsburške monarhije v 19. in 20. stoletju, gospodarska zgodovina, , svetovne vojne 20. stoletja, pravna zgodovina, zgodovina historiografije.

Vsebina

Cilj predmeta je, da se slušatelji seznanijo z osnovno strukturo miselnosti in odnosov, ki konstituirajo moderni evropski politični in kulturno-civilizacijski prostor. Za njegovo oblikovanje so bistveni elementi reformacija, razsvetljenska miselnost, francoska revolucija, liberalizem, konservativizem, ideja nacionalne države in naroda, dve svetovni vojni, ruska revolucija, komunistična doktrina, fašizem, nacizem in blokovska ureditev sveta. Zahodna Evropa se v času od 16. do 18. stoletja stabilizira kot enoten kulturno-civilizacijski prostor, v 19. stoletju pa se njenim intelektualnim in političnim tokovom postopoma pridružuje še vzhodni del stare celine. Planetarna ekspanzija evropske civilizacije začne v 19. stoletju spreminjati tudi njo samo, te tendence pa se v 20. stoletju še okrepijo. Proces dekolonizacije zmanjša politični pomen posameznih evropskih sil, v mnogo manjši meri pa tudi njihov kulturno-civilizacijski vpliv.

Predmet je zasnovan kot kritični prikaz obdobja, ko so se evropske politične paradigme uveljavile kot vedenjski standard v svetovnem merilu, pa tudi kot analiza upada pomena stare celine v svetu (1. in 2. svetovna vojna močno okrepita tendence v tej smeri).

Posebna pozornost je namenjena vplivu »paralelograma političnih sil« na slovenski prostor; njegova razdelitev po 1. in 2. svetovni vojni je rezultat delovanja politike kontinentalnih razsežnosti. Poudarjen vpliv »evropskega faktorja« na slovenski prostor pa se začenja že mnogo prej, s francosko revolucijo in Napoleonovimi Ilirskimi provincami.

Predmet je v osnovi zasnovan kronološko, ne zanemarja pa niti strukturnega pristopa k analizi (problem cikličnih teorij zgodovine in koncepcij napredovanja oziroma razvoja). Predstavlja obdobja, ki so jim odločilni pečat vtisnile politične in vojaške akcije posameznih velikih sil (Španija, Velika Britanija, Francija, habsburška monarhija, Švedska, Rusija, Nemčija) oziroma koalicij ter opozarja na tipološke politično-kulturne razlike med zahodnoevropskim, srednjeevropskim in vzhodnoevropskim prostorom. Tematizira tudi vprašanje evropske dediščine pri velikih silah, ki imajo središče zunaj Evrope (predvsem ZDA).

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji se pri predmetu usposobijo za samostojno preučevanje evropske politične zgodovine ter njene povezanosti z gospodarsko in kulturno zgodovino in z zgodovino mentalitet. Seznanijo se tudi z glavnimi potezami posameznih obdobij in z njihovimi najpomembnejšimi silnicami – tako s tistimi, ki pospešujejo spremembe, kot z onimi, ki jih zavirajo. Cilj je usposobitev slušateljev za samostojno analiziranje problematike moderne Evrope v zgodovinski perspektivi.

Temeljna literatura in viri

Na predavanjih se ob vsakem pomembnejšem vprašanju navede relevantna literatura za posamezni problem. Pri seminarskem delu je poudarek na konfrontaciji različnih strategij interpretacije posameznih ključnih dogodkov in dogajanj.

Osnovna literatura:

  • W. Markov, A. Soboul, 1789. Velika revolucija Francozov. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989.
  • E. H. Carr, The Russian Revolution. From Lenin to Stalin. The Mac Millan Press, London. (izdaje od 1979 dalje; dosegljivo tudi v hrvaškem prevodu)
  • E. Hobsbawm, Obdobje revolucije. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968.
  • E. Hobsbawm, The Age of Capital 1848–1875. Weidenfeld and Nicolson, London, 1975. (dosegljivo tudi v nemškem in hrvaškem prevodu)
  • E. Hobsbawm, The Age of Empire 1875–1914. Weidenfeld and Nicolson, London, 1987. (dosegljivo tudi v nemškem prevodu)
  • E. Hobsbawm, Čas skrajnosti. Svetovna zgodovina 1914–1991. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 2000.
  • N. Davies, Europe. A History. Oxford University Press, Oxford–New York, 1997. (ponatis s popravki)
  • H. Kissinger, Diplomacija, Golden marketing. Zagreb, 2000. (prevod iz angleščine)
  • M. Mazower, Temna celina. Dvajseto stoletje v Evropi. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002.
  • D. Stevenson, Cataclysm. The First World War as Political Tragedy. Basic Books, New York, 2004.

Načini ocenjevanja

Seminarsko delo in ustni izpit

Reference nosilca

Igor Grdina

1965 – rojen v Celju;

1991 – Univerza v Ljubljani: magisterij (slovenska literatura);

1994 – Univerza v Ljubljani: doktorat (literarne vede);

2002 – Univerza v Ljubljani: doktorat (zgodovina);

2004 –Univerza v Ljubljani: redni profesor za slovensko literaturo;

2004 – znanstveni svetnik (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti); 

2006 – Univerza v Novi Gorici: redni profesor za kulturno zgodovino.

Prof. ddr. Igor Grdina je bil gostujoči profesor na dunajski univerzi (2 semestra – slavistika, vzhodnoevropska zgodovina); predaval je tudi na univerzah v Tübingenu, Gradcu, Celovcu, Mariboru in v Kopru. Z referati se je udeležil znanstvenih številnih znanstvenih srečanj v Sloveniji, Regensburgu, Moskvi, Kőszegu, Szegedu, Rimu in Pragi). 

Bibliografija obsega več kot 1300 enot, od tega je 25 samostojnih znanstvenih monografij (s področja humanistike).

Izbrana bibliografija:

  • Grdina, I. Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Obzorja, 1999.
  • Grdina, I.. Od rodoljuba z dežele do meščana, (Studia humanitatis, Apes, 13). Studia humanitatis, 1999.
  • Grdina, I. Ipavci : zgodovina slovenske meščanske dinastije. ZRC SAZU, 2001.
  • Grdina, I. Vladarji, lakaji, bohemi, (Studia humanitatis, Apes, 13 bis). Studia humanitatis, 2001.
  • Grdina, I. Poti v zgodovino. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.
  • Grdina, I. Slovenci med tradicijo in perspektivo : politični mozaik 1860-1918. Študentska založba, 2003.
  • Grdina, I. Preroki, doktrinarji, epigoni : idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. ICK, 2005.
  • Grdina, I. Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe : kulturnozgodovinske študije. ZRC SAZU, 2006.
  • Grdina, I., Erjavec, T., Bojadžiev, D., Ogrin, M. (ur.). Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia. ZRC SAZU, 2007.
  • Grdina, I. Moč umetnosti in sila politike. ICK, 2007.
  •  Grdina, I., Ura kirasirjev: tri študije o Stendhalovi umetnosti romana (Zbirka Zbiralnik, 19). Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2013.
  •  Grdina, I., Iz biedermeierskega albuma, (Zbirka Zbiralnik, 22). Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2014.
  • Grdina, I., Muze in pepel: tri študije o vojnem ustvarjanju (Zbirka Zbiralnik, 23). ICK – Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2014.

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ004

Letnik: 3

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Seminar: 45 ur
  • Samostojno delo: 135 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
predavanja, vaje