Fakulteta za humanistiko

Pravna zgodovina

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

Študentje se seznanijo z osnovnimi pojmi prava, njegovimi zgodovinskimi temelji, koncepcijami. Prav tako spoznajo genezo pravnih norm in sistemov. Seznanijo se s splošnimi značilnostmi prava ter z vpetostjo le-tega v zgodovinske procese in dogodke. Posebna pozornost se namenja razmerju med pravno normo in njegovim učinkovanjem v vsakdanjem življenju.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se po vertikali in horizontali povezuje z znanji, pridobljenimi pri vseh predmetih programa kulturna zgodovina, saj so pravni običaji in pojmi temelj civilizacije. Kot tak daje predmet okvir oziroma temelj celotnemu študijskemu programu.

Vsebina

Slušatelji se najprej seznanijo z osnovnimi pojmi oziroma z odgovori na temeljna vprašanja: Kaj je pravo? Kaj je bistvo prava? Kako je pravo nastalo? Spoznali bodo osnovne značilnosti prava, ki je povezano s slovenskim prostorom, in sicer od antike in srednjega veka vse do najnovejše dobe.

Poseben poudarek je posvečen zadnjemu obdobju, ko se po meščanskih revolucijah vzpostavljata pravna in ustavna država. Srečujejo se z zgodovino zakonodaje, uprave in sodstva. Tako osebni kot družbeni razvoj, kultura v najširšem pomenu besede namreč lahko nastaja le v določenih pravnih okvirih. Pravo je sredstvo za organizacijo, oblikovanje človeške družbe in njen socialni nadzor, gledano z druge strani pa je izoblikovano pravo neke družbe tudi odličen pokazatelj kulturnega stanja neke družbe, njenih vrednot in načel.

Pozornost se namenja tudi razmerju med pravom in običaji.

Predvideni študijski rezultati

Slušatelji osvojijo temeljne pravne pojme ter se usposobijo za razumevanje pravne terminologije in običajev različnih obdobij. Spoznajo značilne oblike pravnih dokumentov (listine, zakoni, predpisi). Usposobijo se za razumevanje učinkov prava v vsakdanjem življenju.

Temeljna literatura in viri

Potrebno gradivo bodo slušatelji dobivali sproti iz različnih razprav in gradiv pri obravnavi posamezne teme. Kot dopolnilo in pripomoček bodo seznanjeni tudi z ustreznimi standardnimi učbeniki.

Literatura:

  • H. L. Hart, Koncept prava. Študentska organizacija Univerze, Ljubljana, 1994.
  • G. Kušej, M. Pavčnik, A. Perenič, Uvod v pravoznanstvo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1992.
  • S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev. Slovenska Matica, Ljubljana, 1961.
  • S. Vilfan, Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1991.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga in ustni izpit.

Reference nosilca

Dr. Stane Granda je redni profesor in znanstveni svetnik.

Granda Stane: Župnijska oznanilna knjiga kot zgodovinski vir. V: Arhivi, 1999, št. 1-2, str. 97-102

Granda Stane: Družbene in socialne razmere v 19. stoletju. Dolinar France M. (ur.): Župnija Preserje skozi čas. Preserje 2011, str. 363-385

Granda Stane: “Udriga, udriga, dons more use hin bit”. V: Preinfalk Miha (ur.): Krim odmev bo dal. Ig 2002, str. 31-52

Granda Stane: Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. Ljubljana 1999

Grdina Igor, Höfler Janez, Granda Stane, Müller Jakob, Snoj Marko, Torkar Silvo: Slovenci v zgodnjem srednjem veku. Ljubljana 2012

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ005

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Seminar: 45 ur
  • Samostojno delo: 135 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
predavanja, vodena diskusija, vaje iz interpretiranja pravnih dokumentov različnih obdobij. predstavitev seminarskega dela in diskusija o njem. slušatelji obvladajo argumentacijo lastnega razumevanja pravnih besedil in soočanja z drugačnimi pogledi.