Fakulteta za humanistiko

Zgodovina historiografije

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

Cilji:

Študenti usvojijo temeljne koncepte iz specifičnih zgodovinskih obdobij. Razvijajo spretnosti interdisciplinarnega povezovanja znanj z različnih humanističnih področij in spoznajo pomen in temeljne vsebine s področja zgodovinopisne misli. Ustrezno povezujejo vsebine, cilje, oblike, metode in si ustvarja ustrezne predstave o razvoju zgodovinopisja skozi zgodovinski vek, njihovih vzajemnih vplivov, podobnosti in razlik, ter pridobivajo orodja za kritično vrednotenje sočasnih zgodovinskih procesov.

Kompetence:

Predmet pokriva splošne vsebine s področja zgodovinskih ved, tj. strukturo in tehniko zgodovinskega raziskovanja, osnove politične zgodovine, osnove kulturne zgodovine itd. Študent/-ka obvlada temeljna načela zgodovinske stroke, tj. postopke načrtovanja in izvajanja zgodovinske raziskave oz. procesa, ustrezno povezuje in usklajuje posamezne strokovne zgodovinske koncepte in uporablja kar najširši spekter raziskovalnih metod in strategij, ki ga vodijo k ustreznim raziskovalnim rezultatom, njihovemu smiselnemu urejanju in kritičnemu vrednotenju. Obenem razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spozna postopke historične metode in vstopi v samostojno znanstveno delo.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 3. letnik.

Vsebina

Predmet je navezan na vsebine predmeta 1. letnika »Uvod v študij zgodovine«; raziskuje mehanizme samorefleksivnega mišljenja, ki ji pravimo zgodovina. Sprašujemo se, zakaj je tovrstno ustvarjanje in osmišljanje zaporedja preteklih dogodkov (kljub temu da je bilo od začetka svojega obstoja razpeto med umetnostjo in znanostjo) v času svojega razvoja pridobilo tolikšno veljavo in zakaj je večino tistih, s katerimi se bomo srečevali, vodilo prepričanje, da z nadziranjem preteklosti lahko obvladajo prihodnost.

Zgodovina nikoli ni bila nikoli le stvar razprave med posameznimi zgodovinarji, temveč tudi rezultat večne napetosti med preteklostjo in sedanjostjo, zato je nujna problematizacija avtorjev od Homerja, Hekataja in Herodota, do – na koncu – Haydna Whita, Gabrielle Spiegel in Keitha Jenkinsa. Herodotov duhovni pravnuk Jankins je neposredno pozval h kritični nepokorščini vsem avtoritarnim glasovom modernističnega zgodovinopisja in na nespoštovanje vseh konvencij. Po njegovem mnenju je samo s takim odnosom mogoče dokončna oz. enopomenska besedila zamenjati z neomejeno odprtostjo.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

Študent/-ka pozna zakonitosti zgodovinskih ved in temeljne strokovne koncepte. Usposobi se za načrtovanje in izvajanje zgodovinske raziskave ter ustrezno vrednotenje zgodovinskih virov. Seznani se z različnimi metodami, oblikami in raziskovalnimi strategijami, razvije operativno sposobnost arhivskih, terenskih in teoretičnih raziskav, ter se seznani se z artikulacijo znanstvenega besedila. Zna opredeliti ključne zgodovinske dileme in locirati vsakokratno težišče zgodovinskega problema.

Uporaba:

Študent/-ka zna pridobljeno znanje fleksibilno uporabiti v različnih praktičnih strokovnih okoliščinah. Pridobi si spretnosti sistematičnega zgodovinskega raziskovalnega dela, kritičnega vrednotenja zgodovinske mase ter posredovanja povratnih informacij. Pri seminarju, ki se vsebinsko navezuje na predavanja, razvije kritičen odnos do ohranjenih virov, spoznava postopke historične metode in se uvaja v samostojno znanstveno delo.

Temeljna literatura in viri

Obvezna:

  • Bently, Michael, Modern Historiography, Routledge, London – New York 1999.
  • Burke, Peter, New Perspectives on Historical Writing, Pensylvania University Press, University Park 1992.
  • Carr, E.H., What is History?, Penguin, London 1987.
  • Jenkins, Keith, Rethinking History, Routledge, London 1991.
  • Kramer, Lloyd; Maza, Sarah, A Companion to Western Historical Thought, Blackwell, Malden – Oxford 2002.
  • Luthar, Oto; Šašel Kos, Marjeta; Nada Grošelj; Gregor Pobežin Lovci na preteklost. Zgodovina zgodovinopisja od Homerja do začetka 21. stoletja, Založba ZRC, Ljubljana 2005.

Priporočena:

  • Appleby, Joyce; Hunt, Lyn; Jacob, Margaret, Telling the Truth About History, New York – London, 1994
  • Braudel, Ferdinand, On History, Weidenfeld & Nicolson, London 1980.
  • Canadine, David (ur.) What is History Now, Palgrave, Haundmills – New York 2002.
  • Davies, Natalie, Zemon, The Return of Martin Guerre, Penguin, Harmondworth 1985.
  • Friedlander, Saul (ur.), Probing the Limits of Representation: Nazism and the »Final
  • Luthar, Oto, Mojstri in muze. Kaj in zakaj je zgodovina?, Modrijan, Ljubljana 1997.
  • Luthar, Oto, Med kronologijo in fikcijo. Strategije historičnega mišljenja, ZPS, Ljubljana 1993.
  • Marwick, Arthur, The Nature of History, Macmillan, London 1989.
  • Momigliano, Arnaldo, The Classical Foundation of Modern Historiography, University of California Press, Berkeley 1990.
  • White, Hayden, The Content of the Form: Narrative Discourse and Historical Representation, John Hopkins university Press, Baltimore 1987.
  • White, Hayden, Metahistory: The Historical Imagination in Nineetenth Century Europe, John Hopkins University Press, Baltimore 1973.
  • Young, Robert, White Mythologies, Routledge, London 1990.

Načini ocenjevanja

Kolokvij, individualni nastop, seminarska naloga in ustni izpit. Prvi trije preizkusi so pogoj za opravljanje izpita.

Reference nosilca

Izvirni znanstveni članek:

1. POBEŽIN, Gregor. Lógoi chaì erga : Tukidid in vprašanje govorov. Keria (Ljubl.), 2006, letn. 8, št. 2, str. [19]-34. [COBISS.SI-ID 25905965]

2. POBEŽIN, Gregor. Virtus incerta – vprašanje o Salustijevih virih v prologu v Katilinovi zaroti. Keria (Ljubl.), 2007, letn. 9, št. 2, str. [45]-50. [COBISS.SI-ID 27398189]

3. POBEŽIN, Gregor. Ut in aere incideretur : vprašanje beleženja govorov v senatus consulta. Ann, Ser. hist. sociol., 2008, letn. 18, št. 2, str. 431-438. [COBISS.SI-ID 1550035]

4. POBEŽIN, Gregor. In quodam libro Graeco : raba in navajanje grških virov pri 'piscih’ Cesarske zgodovine. V: GROŠELJ, Nada (ur.). Grčija skozi rimske oči v dobi cesarstva : tematska številka ob trideseti obletnici smrti Milana Grošlja, (Keria, Letn. 12, št. 1 (2010)). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 85-101. [COBISS.SI-ID 1893843]

5. POBEŽIN, Gregor. Pôs énkarpos tês historías khrêsis : Polibijeva kritika virov oz. kako (ne) pisati zgodovino. V: KAVČIČ, Jerneja (ur.), MARINČIČ, Marko (ur.). Musis amicus : posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja, (Keria, letn. 12, št. 2-3). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 67-78. [COBISS.SI-ID 1895891]

Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

6. POBEŽIN, Gregor. Prostor in čas pri Polibiju : nekaj opažanj o časovno-prostorskih razmerjih ob branju odlomka o “vojni brez premirja” (Pol. 1.66-1.88). V: KEBER, Katarina (ur.), VIDMAR, Luka (ur.). Historični seminar 8. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 9-20, tabela. http://hs.zrc-sazu.si/LinkClick.aspx?fileticket=uDUShwmwFZQ%3d&tabid=58&language=sl-SI. [COBISS.SI-ID 31625517]

Znanstvena monografija:

7. LUTHAR, Oto, ŠAŠEL KOS, Marjeta, GROŠELJ, Nada, POBEŽIN, Gregor. Zgodovina historične misli : od Homerja do začetka 21. stoletja. Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 2006. 694 str., ilustr. ISBN 961-6568-12-4. [COBISS.SI-ID 223431424]

8. POBEŽIN, Gregor, VINKLER, Jonatan (ur.). Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo : pripovedno žarišče v Salustijevih monografijah, (Zbirka Digitalna knjižnica, Dissertationes, 16). Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2011. 1 optični disk (CD-ROM), barve. ISBN 978-961-270-049-2. http://193.2.222.157/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Dissertationes_16_ISBN%20978-961-270-051-5_SWF/index_isbn%20978-961-270-051-5. html. [COBISS.SI-ID 256793600]

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ006

Letnik: 3

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Seminar: 45 ur
  • Samostojno delo: 135 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
predavanja. vodena diskusija (hevristični dialog). predstavitev seminarske naloge in diskusija o njej v seminarju. seminarske vaje, pri katerih študentje samostojno predstavijo posamezno učno enoto v razredu.