Fakulteta za humanistiko

Metodologija empiričnega dela v humanistiki

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

Temeljni cilj predmeta je seznanitev študenta z naborom metodološkega inštrumentarija za empirično delo v humanistiki.

Poudarek bo predvsem na spoznavanju metod za delo s primarnimi viri podatkov, predstavljeni pa bodo tudi pristopi, ki temeljijo na sekundarnih podatkih. Namen predmeta je seznaniti študente s postopki zbiranja in priprave empiričnih podatkov, ter njihova uporaba v raziskovalnih nalogah.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet služi kot univerzalno orodje za delo z empiričnimi podatki. Kot tak je pomembno dopolnilo vsem vsebinsko in raziskovalno naravnanim predmetom. Predmet je povezan predvsem s predmetom statistične metode, nanj pa so vezani posredno vsi predmeti programa kulturna zgodovina.

Vsebina

Uvodni del bo posvečen predvsem pomenu empiričnih podatkov v sodobnih humanističnih raziskavah. Posebej po izpostavljen pojem vzročno posledične odvisnosti ter njegove implikacije za načrtovanje raziskave.

Osrednji in najbolj obsežen del bo posvečen obravnavi primarnih virov podatkov. Študenti bodo spoznali zasnovo anketne raziskave od načrtovanja do končne izvedbe. Snovanje anketne vzorčne raziskave je interaktiven proces, kar bo poudarjeno pri podajanju izbranih tematik. Opredelili bomo pojem temeljne enote raziskovanja ter načine izbora (vzorčenja) primernih enot. Pomemben del predstavitve metodologije anketnega raziskovanja je dobro poznavanje raziskovalnega inštrumenta – ankete. Študenti bodo tudi spoznavali različne metode zbiranja anketnih podatkov od metod samoanketiranja do osebnih intervjujev. V povezavi s predstavitvijo različnih metod zbiranja anketnih podatkov bo posebej izpostavljena tudi anketna interakcija ter akterji, ki sodelujejo v njej. Posebej bo izpostavljen tudi pomen kvalitete zbranih anketnih podatkov, ki ga bodo študentje spoznavali kot eno od rdečih niti predmeta.

V zadnjem delu bodo predstavljene tudi nekatere metode, ki temeljijo na obravnavi sekundarnih virov podatkov. V tej kategoriji bomo obravnavali predvsem dva pristopa, in sicer uporabo podatkov vitalne statistike in demografskih podatkov. Študenti bodo spoznali metodologijo popisa prebivalstva in organizacijo registrov kot temeljnih virov vitalnih statističnih podatkov ter njihovo uporabo. Poseben poudarek bo posvečen demografskim podatkom, kjer bodo študenti seznanjeni s temeljnimi koncepti populacijske dinamike ter z osnovnim naborom demografskih raziskovalnih pristopov.

Temeljna literatura in viri

  • D. Nachmias, C.F. Nachmias, Research Methods in the Social Sciences. London, Sydney, Auckland : Arnold, 1996

    R.M. Groves, F.J. Fowler, M.P. Couper, J. Lepkowski, E. Singer, R. Tourangeau, Survey Methodology. Wiley, Hoboken, 2004.

  • R. Tourangeau, L.J. Rips, K. Rasinski, The Psychology of Survey Response. Cambridge University Press, Cambridge 2000.
  • S.H. Preston, P. Heuveline, M. Guillot, Demography. Blackwell Publishers,

    Oxford (UK), Malden (MA), 2001.

Načini ocenjevanja

Seminarji, zaključna naloga, izpit

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ008

Letnik: 1

ECTS: 4

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 30 ur
  • Samostojno delo: 60 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
sprotno sodelovanje v pedagoškem procesu