Fakulteta za humanistiko

Kulturna zgodovina slovenskega prostora

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

Slušatelj se seznani z zgodovino velikih kulturnozgodovinskih epoh, ki so zaznamovale in v duhovnem smislu oblikovale slovenski prostor. Skozi razlike in stičišča med njimi se seznani s problematiko civilizacijske kontinuitete in diskontinuitete ter s strategijami sprejemanja pobud od drugod. Prav tako spozna prispevek Slovencev in drugih prebivalcev slovenskega prostora k evropski kulturi. Pri predmetu je v 2. letniku poudarek na pregledu, v 4. pa na posameznih posebej pomembnih poglavjih.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se povezuje s predmeti: bakrena, bronasta in železna doba med Jadranom in Alpami, kultura fevdalne družbe, gospodarska zgodovina, svetovne vojne 20. stoletja, kultura regij in obmejnih prostorov, Evropa v obdobju revolucij, pravna zgodovina, zgodovina historiografije, kulturna dediščina v historični perspektivi.

Vsebina

Cilj predmeta je, da se slušatelji seznanijo s temeljnimi potezami kulturne in intelektualne zgodovine v slovenskem prostoru od antike in srednjega veka do vključno 20. stoletja. Prav tako se seznanijo s ključnimi gibanji, ki so odločilno zaznamovala duhovnozgodovinske premike v Evropi (»šole« klasičnega sveta, karolinška renesansa, renesansa, reformacija, razsvetljenstvo, romanticizem, realizem-naturalizem, fin de siècle, avantgardizmi, »resentimenti«).

Primerjave s stanjem v drugih evropskih deželah (zlasti v sosednjih) naj izpostavijo samostojne poudarke v zgodovinskem dogajanju in procesih na Slovenskem. V nič manjši meri pa naj hkrati tudi opozorijo na pomen kulturnih/intelektualnih pobud od drugod ter na različne strategije sprejemanja impulzov iz širšega civilizacijskega okolja. V poglavjih, namenjenih zgodovini novega veka, je potrebno prikazati na postopno kulturno/intelektualno odpiranje Evrope proti drugim civilizacijskim krogom (zlasti islamskemu, indijskemu in kitajskemu).

Slušatelji se pri predmetu usposobijo za samostojno raziskovanje intelektualne in kulturne zgodovine (s seminarskimi deli). Prav tako se seznanijo z izjemno raznolikostjo virov, ki omogočajo analizo tega problemskega polja (jezik, književnost, glasba, likovna umetnost, filozofske študije, teoretski in ideološki teksti).

Predmet podaja pregled ključnih dogajanj v antiki, srednjem veku, v obdobju civilizacije renesanse (humanizem, renesansa v ožjem smislu, reformacija), baroka in razsvetljenstva.

Predvideni študijski rezultati

Študenti osvojijo in razumejo, kako je slovenki prostor v različnih obdobjih zgodovine povezan z dogajanji v Srednji Evropi in Sredozemlju. Postanejo sposobni samostojnega raziskovalnega dela na podlagi virov iz različnih področij zgodovine. Povezujejo znanje različnih specialnih zgodovin in sintetični pregled, ki obravnava razvoj struktur in odnosov.

Temeljna literatura in viri

Na predavanjih se ob slehernem pomembnejšem vprašanju navede relevantna literatura za posamezni problem. Pri seminarskem delu, ki je integralni del študijskega procesa, je poudarek na arhivskih dokumentih in gradivu, ki se hrani v knjižnicah in muzejih.

Osnovna literatura:

  • A. Hauser, Socialna zgodovina umetnosti in literature I–II. Cankarjeva založba, Ljubljana, 1961 – 1962.
  • M. Perry, An Intellectual History of Modern Europe. Houghton Mifflin Company, Boston (od 1992 dalje).
  • P. Watson, The Modern Mind. An Intellectual History of the 20th Century. Weinfeld & Nicolson (2000), HarperCollins, New York (od 2002 dalje).
  • W. M. Johnston, The Austrian Mind. An Intellectual and Social History 1848–1938. University of California Press (od 1972 dalje).
  • H. Bloom, Zahodni kanon. Knjige in šola vseh dob. Literarno-umetniško društvo Literatura, Ljubljana, 2003.

    P. Simoniti, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. Stoletja. Slovenska matica, Ljubljana, 1979.

  • I. Grdina, Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Založba Obzorja, Maribor, 1999.
  • I. Grdina, Vladarji, lakaji, bohemi. Studia humanitatis, Ljubljana, 2001.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga in ustni izpit.

Reference nosilca

Prof. ddr. Igor Grdina je redni univerzitetni profesor za slovensko književnost in za kulturno zgodovino, gostujoči profesor na univerzi na Dunaju (2-krat), predaval tudi na univerzah v Ljubljani, Mariboru, na Primorskem (v Kopru), Gradcu, Celovcu, Pragi, Tübingenu; sodeloval na še na simpozijih v Moskvi, Rimu, Szegedu, Kőszegu; avtor 20 knjig z literarnozgodovinskega in zgodovinskega področja.

Izbrana bibliografija

  • Grdina, I. Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Obzorja, 1999.
  • Grdina, I.. Od rodoljuba z dežele do meščana, (Studia humanitatis, Apes, 13). Studia humanitatis, 1999.
  • Grdina, I. Ipavci : zgodovina slovenske meščanske dinastije. ZRC SAZU, 2001.
  • Grdina, I. Vladarji, lakaji, bohemi, (Studia humanitatis, Apes, 13 bis). Studia humanitatis, 2001.
  • Grdina, I. Poti v zgodovino. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.
  • Grdina, I. Slovenci med tradicijo in perspektivo : politični mozaik 1860-1918. Študentska založba, 2003.
  • Grdina, I. Preroki, doktrinarji, epigoni : idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. ICK, 2005.
  • Grdina, I. Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe : kulturnozgodovinske študije. ZRC SAZU, 2006.
  • Grdina, I., Erjavec, T., Bojadžiev, D., Ogrin, M. (ur.). Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia. ZRC SAZU, 2007.
  • Grdina, I. Moč umetnosti in sila politike. ICK, 2007.
  • Grdina, I., Ura kirasirjev: tri študije o Stendhalovi umetnosti romana (Zbirka Zbiralnik, 19). Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2013.
  • Grdina, I., Iz biedermeierskega albuma, (Zbirka Zbiralnik, 22). Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2014.
  • Grdina, I., Muze in pepel: tri študije o vojnem ustvarjanju (Zbirka Zbiralnik, 23). ICK – Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2014.

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ024

Letnik: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Seminar: 45 ur
  • Samostojno delo: 135 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenščina

Metode poučevanja in učenja:
predavanja, vaje