Fakulteta za humanistiko

Zgodovina znanosti

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Kulturna zgodovina

Cilji in kompetence

Cilji:

Študenti osvojijo temeljne koncepte znanstvenoraziskovalnega dela, razvijejo spretnosti interdisciplinarnega povezovanja znanj z različnih humanističnih področij in spoznajo socialne mehanizme, ki so bili pomembni za razvoj moderne znanosti, na čelu s kritičnim razmišljanjem in oblikovanjem znanstvenih akademskih sredin.

Kompetence:

Študenti so sposobni aktivnega sodelovanja v interdisciplinarni skupini, zmožni so analize in sinteze znanstvenih procesov na podlagi pridobljenega znanja o zgodovinskem razvoju znanosti, sposobni so kritičnega razmišljanja in argumentirane zavrnitve predlaganih rešitev s sklicevanjem na slabe prakse iz zgodovine. Sposobni so zagovarjati pomen akademskega etosa in zavezanosti poklicni etiki izobraženca-državljana. Pridobijo spretnost pri delu z urejevalniki besedil.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik.

Vsebina

Predmet je navezan na vsebine predmeta 1. letnika »Politična zgodovina Habsburške monarhije v 19. in 20. stoletju«, »Svetovne vojne 20. stoletja«, 2. letnika »Gospodarska zgodovina« in 3. letnika »Evropa v obdobju revolucij«.

Predmet nudi pregled zgodovinskega razvoja znanosti v Evropi s poudarkom na potrebnih socialnih mehanizmih za obstoj in razvoj znanosti. Razvoj moderne znanosti je v obliki zgodovinske naracije predstavljen kot intelektualna in socialna zgodovina. Vsebine bodo predstavljene v obliki kronološkega pregleda zgodovinskega razvoja moderne znanosti in problemskih študij o življenju in delu izbranih znanstvenikov.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

Študenti spoznajo zgodovinski razvoj znanosti in socialne mehanizme, ki so omogočili njen razvoj. Seznanijo se z družbenimi normami znanosti in deviantnimi oblikami obnašanja znanstvenikov, z družbeno močjo znanosti, z odprtimi vprašanji in dilemami kvalitativnih in kvantitativnih ocenjevanj v znanosti, z oblikami sodelovanje med akademsko sfero in gospodarstvom, in z oblikami mednarodnega sodelovanja.

Študenti znajo pridobljeno znanje uporabiti pri razumevanju zgodovinskih silnic, ki so pomembne za analizo in vrednotenje obstoječih dogodkov in procesov na področju znanosti in v akademskem okolju. Pomembno okrepijo sposobnost samostojnega raziskovalnega dela in kritičnega razmišljanja.

Temeljna literatura in viri

Hobsbawm, Eric: Čas imperija: 1875–1914. Ljubljana: Sophia, 2012 (izbrana poglavja / selected chapters),

Hobsbawm, Eric: Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914–1991. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 2000 (izbrana poglavja / selected chapters),

Jessen, Ralph in / and Vogel, Jakob Vogel (ur. / ed.): Wissenschaft und Nation in der europäischen Geschichte. Frankfurt – New York: Campus, 2002 (izbrana poglavja / selected chapters),

Mali, Franc: Razvoj moderne znanosti: socialni mehanizmi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002,

Oset, Željko: Vpliv modernizacije na oblikovanje slovenskega naravoslovno-tehničnega besedišča, v: Lazarevič, Žarko in / and Lorenčič, Aleksander (ur. / ed.): Podobe modernizacije: poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009, str. 350–373,

Snow. Charles Percy: Two Cultures. Cambridge : Cambridge University Press, 1998.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga (50 %) in ustni izpit (50 %).

Reference nosilca

Članki

GRDINA, Igor. Inteligenca v Rusiji, intelektualci v Sloveniji. Monitor

ISH. 2014, 16, [št.] 1, str. 47–67. [COBISS.SI-ID 1542285],

GRDINA, Igor. Humanizem, reformacija in Primož Trubar. Tretji dan, 2012, št. 3/4, str. 73–79.[COBISS.SI-ID 34097965],

GRDINA, Igor. Intelektualci in demokracija med Slovenijo in Jugoslavijo. Studia Historica

Slovenica, 2007, št. 1/2, str. 27–45. [COBISS.SI-ID 888197],

GRDINA, Igor. Med ptolemajskimi in galilejevskimi krogi. Nova revija, 2004, št. 269–270, str. 136–145.[COBISS.SI-ID 23442989].

Znanstvene monografije

GRDINA, Igor. Sploh ne navadni časi. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2015. [COBISS.SIID 282070272],

GRDINA, Igor. Med kraljestvom in republiko duhov. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2013. [COBISS.SI-ID 266848256],

GRDINA, Igor. Od marcipanskih vojščakov do narodnih junakov. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2012. [COBISS.SIID 262710784],

GRDINA, Igor. Moč umetnosti in sila politike. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2007. [COBISS.SI-ID 236249344],

GRDINA, Igor. Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe: kulturnozgodovinske študije. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. [COBISS.SI-ID 227900672],

GRDINA, Igor. Preroki, doktrinarji, epigoni: idejni boji na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo – ICK, 2005. [COBISS.SIID

222935040],

GRDINA, Igor. Non finito. [Šentjur]: [samozal.] I. G., 2004. [COBISS.SI-ID 27653218],

GRDINA, Igor. Poti v zgodovino. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. [COBISS.SI-ID 126619904],

GRDINA, Igor. Poti v zgodovino: tri razprave (z dodatkom). Šentjur: [I. Grdina], 2003. [COBISS.SI-ID 20744290],

GRDINA, Igor. Slovenci med tradicijo in perspektivo: politični mozaik 1860–1918. Ljubljana: Študentska založba, 2003. [COBISS.SI-ID127532032],

GRDINA, Igor. Ipavci: zgodovina slovenske meščanske dinastije. 2. pregledana izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2002. [COBISS.SI-ID 117084160],

GRDINA, Igor. Od rodoljuba z dežele do meščana. Ljubljana: Studia humanitatis, 1999. [COBISS.SI-ID 105335040].

Univerzitetna koda predmeta: 1KZ044

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 4

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 60 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet (študent/študentka mora med študijem izbrati tri jezikoslovne in tri literarnovedne izbirne predmete)

Metode poučevanja in učenja:
predavanja. vodena diskusija. konzultacije. predstavitev razprav, poglavij iz znanstvenih monografij in seminarske naloge. predstavitvam sledi diskusija.