Fakulteta za humanistiko

Uvod v študij književnosti z literarno teorijo

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Slovenistika

Cilji in kompetence

Osnovni cilj je uvedba študentov v pojmovno-poimenovalni in metodološki sistem mišljenja o književnosti.

Študentje razlikujejo med pesniškim in »običajnim« jezikom; naučijo se prepoznavati stil (obdobja, žanri, besedila); obvladajo zvočno ravnino stilne analize, zvočno simboliko; besedno, pomensko in skladenjsko ravnino stilne analize; poznajo ubeseditvene načine in zgradbo literarnega besedila. Razlikujejo med subjektom besedila in avtorjem; obvladajo pojme perspektiva, motiv in tema, predstavljeni prostor in čas. Znajo določiti literarne osebe in njihove funkcije v zgodbi. V pripovednem besedilu prepoznajo fabulo (zgodbo) in siže (pripoved), dogajalni ritem; tipe pripovedovalcev (in fokalizacij); dialoškost med pripovedovalcem in literarnimi osebami. V dramskem besedilu prepoznajo vloge dialoga (dogajalna, karakterizacijska, tematska) in so pozorni na razmerje med besedilom in uprizoritvijo. V pesemskem besedilu prepoznajo razmerje med lirskim subjektom, temo, motivom in verzom ter so- in protipostavljanje elementov (glasovnih, skladenjskih, pomenskih).

Poznajo osnovne pojme literarne teorije, kot so mimesis, večpomenskost, hermenevtika, klasika, intencionalnost, literarne vrste in zvrsti, razlika med pripovedjo in zgodbo, značilnosti literarnega in modernega epa, lirika/prozodija, literarni prevod. Zavedajo se pomena širše kulturne razgledanosti pri ustvarjanju in razumevanju literature ter vloge okolja oz. miljeja. Študentje sledijo premikom paradigme in razvijejo kritičen odnos do vprašanj avtorstva, sloga in kritiške avtoritete. Seznanijo se z osnovnimi pojmi in idejami strukturalizma, dekonstrukcije, tekstualnosti oz. besedilnosti, postmodernizma, heteroglosije, novega historizma, postkolonializma, semiologije in recepcijske estetike. Med literarnimi sredstvi obvladajo uporabo alegorije in ironije ter ideje podobja, aluzije, potujitve, brikolaža in metafikcije. Zavedajo se »besednih zločinov«, kot so plagiatorstvo, permisivnost in literarne laži, ter vloge pisateljev »v senci«.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet je osnova za vse druge literarnoteoretične predmete in ponuja terminološko podlago za študij književnosti pri vseh književnih predmetih. Povezuje se z jezikovnimi predmeti, saj je literarnost neločljivo povezana z organizacijo jezika; z vsemi književnimi predmeti, saj sistematično razlaga naravo literature in metode za njeno analiziranje; prav tako se povezuje z drugimi teoretičnimi predmeti. Prek obravnave besedilnih zvrsti v sodobni družbi in kulturi se povezuje s predmetom Pisanje zvrstnih besedil, prek žanra »teorije« pa tudi s kulturnimi študijami in s področjem študij spolov.

Vsebina

Vsebina predmeta je spoznavanje temeljnih pojmov iz splošne literarne teorije na primerih iz književnosti in določanje splošnih zakonitosti književnega dela. Študentje sistematično spoznavajo literaturo glede na sestavo literarnega dela, po literarnih vrstah in zvrsteh v časovnem zaporedju, po teoretičnih usmeritvah in metodah literarnih ved ter po vrednosti literarnega dela. Predmet posveča pozornost tudi novejšim dognanjem literarne vede, od naratologije do postkolonialnih študij, vprašanj žanrskosti, literarnega kanona ter intertekstualnosti, na primerih iz slovenske in svetovne književnosti.

Predvideni študijski rezultati

Študentje osvojijo temeljne pojme literarne vede: od splošnih izrazov prek literarnih pojavov in zvrsti do retoričnih sredstev in metodoloških usmeritev. Obvladajo ključne pojme in koncepte, s katerimi literarna veda analizira in označuje literaturo, osnovne gradnike njenega delovanja ter njeno umestitev v čas in prostor.

Temeljna literatura in viri

  • Avsenik Nabergoj, Irena, 2011: Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa. Ljubljana: Cankarjeva založba (II. del knjige).
  • Culler, Jonathan D, Literarna teorija: zelo kratek uvod [Literary theory: a very short introduction. Oxford: Oxford Univ. Press, 2011, več izdaj]. Ljubljana: Krtina, 2008.
  • Kmecl, Matjaž, Mala literarna teorija, 4., popravljena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Mihelač in Nešović, 1996.
  • Kos, Janko. Literarna teorija, DZS, Ljubljana 2001.
  • Sutherland, John, 2012: Kako deluje literatura: 50 ključnih pojmov [How literature works. New York: Oxford Univ. Press, 2011]. Prevedla Seta Knop. Ljubljana : Cankarjeva založba.

Izbrana poglavja iz del:

  • Auerbach, Erich, Mimesis: prikazana resničnost v zahodni literaturi. Prevedel in spremno besedo napisal Vid Snoj. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 1998.
  • Dolinar, Darko, Hermenevtika in literarna veda. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991 (Literarni leksikon. Študije; zv. 37).
  • Eco, Umberto, Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Prevedla Vera Troha, spremna beseda Tomo Virk. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 1999.
  • Iser, Wolfgang, Bralno dejanje: teorija estetskega učinka. Prevedel Alfred Leskovec, spremna beseda Darko Dolinar. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001.
  • Jauss, Hans Robert, Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Prevedel in spremno besedo napisal Tomo Virk. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura 1998.
  • Juvan, Marko, Intertekstualnost, Literarni leksikon 45, DZS, Ljubljana 2000.
  • Kos, Janko (ur.) et al., Literatura: leksikon. 5. izdaja. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009 (izbrana gesla).
  • Kos, Janko, Postmodernizem. Ljubljana: DZS, 1995 (Literarni leksikon. Študije;zv. 3)
  • Kralj, Lado, Teorija drame, Literarni leksikoni 44. DZS, Ljubljana 1998.
  • Pogačnik, Aleš (ur.), Sodobna literarna teorija, zbornik Temeljna dela, Ljubljana 1995.
  • Schlegel, Friedrich, Spisi o literaturi. Prevedel in spremno besedo napisal Tomo Virk. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 1998.
  • Virk, Tomo, Strah pred naivnostjo: Poetika postmodernistične proze, Novi pristopi, Ljubljana 2000.

Načini ocenjevanja

Uspešno opravljeni pisni izpit, kolokvij med letom in referat. Uspešno opravljen kolokvij in seminarska naloga sta pogoja za pripustitev k izpitu.

Reference nosilca

Dr. Irena Avsenik Nabergoj, literarna zgodovinarka in profesorica umetnostne zgodovine, je izredna profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici ter višja znanstvena sodelavka za področje literarnih ved na ZRC SAZU ter za področje religiologije in religijske antropologije na Univerzi v Ljubljani.

Težišče njenega raziskovanja so slovenska in primerjalna književnost, literarna teorija, mitologija in literatura, literatura in druge umetnostne zvrsti. V dosedanjih študijah je obravnavala teme ljubezni in krivde v slovenski književnosti; literaturo slovenskih pisateljev in pisateljic 19. in 20. stoletja, še posebej opus Ivana Cankarja; reprezentacije resničnosti in resnice v literaturi, podobe Judov v slovenski književnosti ter biblične motive v novejši slovenski in evropski književnosti.

Leta 2009 je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju literarnih ved.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA / SELECTED BIBLIOGRAPHY

1. AVSENIK NABERGOJ, Irena, 2005. Ljubezen in krivda Ivana Cankarja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005 (zbirka Kultura), 794 strani, ilustr.

2. AVSENIK NABERGOJ, Irena, 2008. Mirror of Reality and Dreams: Stories and Confessions by Ivan Cankar. Frankfurt am Main [etc.]: Peter Lang, 309 strani, ilustr.

3. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2009. Longing, Weakness and Temptation: From Myth to Artistic Creations. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, XII, 321 strani.

4. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2010. Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: Motiv Lepe Vide, (Zbirka Kultura). Ljubljana: Mladinska knjiga, 726 strani, ilustr.

5. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2011. Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa. Ljubljana: Cankarjeva založba, 623 strani; 2. del knjige je pripravljen v souredništvu s prof. dr. Dietrom Lampingom, Univerza v Mainzu.

6. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2012. Power of Love and Guilt: Representations of Mother and Woman in the Literature of Ivan Cankar, 463 strani. Frankfurt am Main: Peter Lang – Inernationaler Verlag der Wissenschften.

7. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2013. Reality and Truth in Literature: From Ancient to Modern European Literary and Critical Discourse, 223 strani. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht

Univerzitetna koda predmeta: 1SI104

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 8

Obseg:

  • Predavanja: 45 ur
  • Vaje: 45 ur
  • Samostojno delo: 150 ur

Vrsta predmeta: obvezni predmet

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • vodena diskusija • seminarske vaje • predstavitev seminarske naloge, pri kateri študentje praktično, samostojno ali v dvojicah, interpretacijsko-analitično, problemsko-ustvarjalno ali korelacijsko-integracijsko predstavijo izbrane literarnovedne pojme ali literarne vrste oz. zvrsti na primerih iz slovenske ali svetovne književnosti; sledi razprava med vsemi udeleženci ali okrogla miza • ogled drame/opere/gledališke predstave s predhodno analitično ali problemsko pripravo in interpretacijo po ogledu.