Fakulteta za humanistiko

Slovenska književnost III

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Slovenistika

Cilji in kompetence

Osnovni cilj predmeta je študentom posredovati pregled razvoja slovenske književnosti od obdobja 1919 do sodobnosti), jih seznaniti s temeljnimi oblikovnimi, vrstnimi, zvrstimi in tematskimi značilnostmi književnosti v tem obdobju in jih usposobiti za samostojno analizo in interpretacijo literarnih besedil iz obdobja iz navedenega obdobja.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Uspešen študij predmeta se po vertikali povezuje s študijem drugih literarnozgodovinskih formacij pri temeljnih predmetih slovenska književnost, pri tem pa je potrebno horizontalno povezovanje znanja, ki ga nudijo drugi literarnovednih predmeti.

Vsebina

Predmet je vsebinsko oblikovan tako, da študentje spoznavajo značilnosti slovenske književnosti od leta 1919 do danes. Pregled predstavlja: problem literarnozgodovinske ureditve tega obdobja glede na razmerje literarnih smeri in tokov (ekspresionizma, slovenske zgodovinske avantgarde, nove stvarnosti, socialnega realizma, modernističnih pojavov in ostankov starejših književnih obdobij in smeri), razmerje med novo stvarnostjo in socialnim realizmom prve polovice 20. stoletja ter zgodovinskim realizmom druge polovice 19. stoletja, angažirano književnost (problem njene umetniškosti) in pregled sodobne slovenske književnosti.

Predvideni študijski rezultati

Študenti osvojijo temeljne literarnozgodovinske pojme, povezane s slovensko književnostjo. Sposobni so problemsko obravnavati književna obdobja, smeri, tokove in druge književne pojave ter kritično razmišljati o razmerju med temi pojavi.

Književno besedilo znajo analizirati in interpretirati večsmerno in večplastno: s stališča literarne zvrsti in vrste, zunanje in notranje zgradbe ter vpliva, izvirajočega iz bodisi domače bodisi tuje književnosti (evropske ali širše svetovne).

Temeljna literatura in viri

  • Silvija Borovnik: Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica 2005.
  • Zdislaw Darasz, Od moderne k ekspresionizmu, 1985.
  • Helga Glušič: Slovenska pripovedna proza v drugi polovici 20. stoletja. Ljubljana: SM, 2002.
  • Jože Koruza, Slovenska dramatika od začetkov do sodobnosti, 1997.
  • Janko Kos, Primerjalna zgodovina slovenske literature, 1987.
  • Janko Kos, Pregled slovenskega slovstva, 1992.
  • Matevž Kos, 2004a: Zadnji odcep na Parnasu. Matevž Kos (ur.): Mi se vrnemo zvečer: antologija mlade slovenske poezije 1990–2003. Ljubljana: Študentska založba (Knjižna zbirka Beletrina). 189–222.
  • Irena Novak Popov, 1999/2000: Slovenska poezija v devetdesetih letih. Jezik in slovstvo. 115–120.
  • Irena Novak Popov, 2003: Sprehodi po slovenski poeziji. Maribor: Študentska založba Litera.
  • Irena Novak Popov, 2010: Mlada slovenska poezija zadnjega desetletja. Alojzija Zupan Sosič (ur.): Sodobna slovenska književnost: (1980-2010). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 179–185.
  • Boris Paternu, 2011: Kocbek med Pentagramom in Grozo. Edvard Kocbek: Mesec s kolobarjem. Ur. Boris Paternu idr. Ljubljana: MK. 57–74.
  • Jože Pogačnik, Slovenska književnost IV, 1998.
  • Jože Pogačnik idr., 2001: Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS.
  • Denis Poniž: Slovenska lirika 1950–2000. Ljubljana: SM, 2001.
  • Janez Vrečko, Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem, 1986.
  • Franc Zadravec: Slovenski roman 20. stoletja. Murska Sobota: Pomurska založba – Ljubljana: ZIFF, 1997.
  • Franc Zadravec, Slovenska književnost III, 1998.
  • Slovenska književnost, Leksikoni CZ, 1996.
  • Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi – izbrana poglavja.
  • Slovenska književnost 1945–1965. Ljubljana: SM, 1967.
  • Slovenska književnost III. Ljubljana: DZS, 2001.

Načini ocenjevanja

Uspešno opravljeni pisni izpit, dva kolokvija med letom in referat, predstavljen v seminarju. Uspešno opravljena kolokvija (40%) in seminarska naloga so pogoji za pripustitev k izpitu (60%).

Reference nosilca

Izr. prof. dr. Katja Mihurko Poniž je predavateljica književnosti in dekanja na Fakulteti za humanistiko na Unvierzi v Novi Gorici. Njena raziskovalna področja so novi pristopi v literarni vedi (predvsem študiji spolov), medkulturni stiki, literarna geografija, slovenska dramatika. Na področju raziskav slovenske književnosti je njena pozornost usmerjena v dela pisateljic in reprezentacije ženskosti in moškosti v literarnih besedilih.

MIHURKO PONIŽ, Katja. Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne, (Zbirka Sodobna družba, 2008, 20). Ljubljana: Sophia, 2008. V, 254 str. ISBN 978-961-6294-93-5. [COBISS.SI-ID 238032384]

MIHURKO PONIŽ, Katja. Nation and gender in the writings of Slovene women writers : 1848-1918. Aspasia, 2008, vol. 2, str. 28-43. [COBISS.SI-ID 931323]

MIHURKO PONIŽ, Katja. Tujci in tuje v romanih : Prišleki in Francoski testament. Dve domov.. [Tiskana izd.], 2010, [Št.] 31, str. 153-167. [COBISS.SI-ID 31567405]

MIHURKO PONIŽ, Katja. Die Macht der männlichen literarischen Eliten und ihr Einfluss auf der Kreativität der slowenischen Autorinnen. V: GIERZINGER, Georg (ur.), HÖLZL, Sylvia (ur.), RONEN, Christine (ur.). Spielformen der Macht : Interdisziplinäre Perspektiven der Macht im Rahmen junger slawistischer Forschung, (Conference Series). 1. Auf. Innsbruck: Innsbruck University Press, 2011, str. 377-393.

MIHURKO PONIŽ, Katja. El primero al Sol reina, al otro la oscuridad : la dialogicidad como principio fundamental de la creación en Scheherezade de Ivo Svetina. V: SVETINA, Ivo. Scheherezade : una ópera occidental-oriental, 1988, (Litterae Slovenicae, 2009, 5). Ljubljana: Slovene Writers’ Association: = Društvo slovenskih pisateljev: = Asociación de Escritores Eslovenos, 2009, str. 59-68. [COBISS.SI-ID 1493499]

Univerzitetna koda predmeta: 1SI302

Letnik: 3

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 9

Obseg:

  • Predavanja: 45 ur
  • Vaje: 45 ur
  • Samostojno delo: 180 ur

Vrsta predmeta: obvezni predmet

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja, • vodena diskusija • seminar • seminarske vaje, pri katerih študentje samostojno interpretirajo izbrana literarna besedila oziroma odlomke iz njih, ki jih preberejo doma ali na vajah, sledi razprava med vsemi udeleženci seminarja • predstavitev seminarske naloge in diskusija o njej v seminarju • branje izbranega leposlovja