Fakulteta za humanistiko

Jezikovnosvetovalni seminar

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Slovenistika

Cilji in kompetence

Osnovni cilj predmeta je študentu omogočiti seznanitev z jezikovnim svetovanjem kot aplikacijo jezikoslovnega znanja, s konkretnimi problemi, do katerih prihajajo uporabniki slovenščine, z uporabo jezikovnih priročnikov in jezikovnih tehnologij itd. na podlagi praktičnega dela v jezikovnem svetovanju oziroma na podlagi dejanskih, neizmišljenih vprašanj, zbranih preko neodvisno delujoče jezikovne svetovalnice. Ob neodvisno pridobljenih osnovah hitrega in poenostavljenega svetovanja in lektoriranja želimo študentu zagotoviti še temelje za t.i. demokratično svetovanje, hkrati pa ob praktičnih primerih poglabljati zavedanje razlikovanja med nesistemskostjo in normativno nesprejemljivostjo.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se tesno povezuje z vsemi predmeti iz sklopa Slovenski jezik I in Slovenski jezik II ter s predmeti Pisanje zvrstnih besedil in Sociolingvistika.

Vsebina

Predmet predstavlja formalizacijo sodelovanja študentov pri projektu spletne jezikovne svetovalnice ŠUSS, ki deluje že od leta 1998. Po uvodu, v katerem se študenti v kontekstu praktično zastavljenega pregleda različnih obstoječih jezikovnih svetovalnic in različnih pristopov k jezikovnemu svetovanju seznanijo s poglobljenim demokratičnim svetovanjem, kot ga poskuša gojiti ŠUSS, študenti vodeno pripravljajo odgovore na vprašanja, ki prihajajo na svetovalnico ŠUSS. Omenjeni način jezikovnega svetovanja zahteva pregledovanje različnih priročnikov, pregledovanje dejanske rabe, narečne situacije in često tudi diahronega razvoja, ter uporabo različnih pripomočkov, ki so za to na voljo (od klasičnih priročnikov do naprednejših jezikovnotehnoloških orodij). Omenjeni pristop k svetovanju se glede metod, načel in rezultatov ves čas aktivno primerja s tradicionalnejšimi pristopi k jezikovnemu svetovanju in s klasičnim lektoriranjem.

Ker je jezikovno svetovanje ena možnih zaposlitev diplomantov programa, v okviru katerega se predmet izvaja, je predmet pomemben ne le zaradi svoje splošne jezikovnoizobraževalne komponente temveč tudi zaradi seznanjanja študentov s ciljnim in praktično osnovanim usposabljanjem za eno od možnih zaposlitev in seznanjanjem z naravo dela v njej.

Predvideni študijski rezultati

Študent bo razvijal sposobnost jezikoslovnega razmišljanja o konkretnih problemih in predstavljanja jezikoslovnih argumentov laični javnosti. Ob resničnih primerih se bo izuril v uporabi jezikovnih priročnikov in za svetovanje relevantnih jezikovnih tehnologij, spoznal bo njihovo uporabnost in njihove omejitve. Sposoben bo razlikovanja med nesistemskostjo in normativno nesprejemljivostjo, v soobstoju različnih intuicij bo sposoben prepoznavanja vzorcev oziroma različnih jezikovnih podsistemov. Uveden bo v eno od področij morebitnih zaposlitvenih možnosti diplomanta programa, v okviru katerega se predmet izvaja.

Temeljna literatura in viri

- Med morebitno obvezno literaturo spadajo vsi jezikovni priročniki, slovarji, slovnice, pravopisi, popravopisi itd. s podatki, vezanimi na vsakokratno konkretno temo

- Med morebitno obvezno literaturo spadajo vsi na vsakokratno konkretno temo vezani zapisi v raznih jezikovnih svetovalnicah, jezikovnih kotičkih itd.

- Marušič, F. in R. Žaucer. 2009. Jezikovno svetovanje, praksa in ideali. V: Infrastruktura slovenščine in slovenistike (Obdobja 28). Ljubljana: Znanstvena založba Ljubljanske fakultete, str. 449-456.

- Marušič, F. in R. Žaucer. 2011. O ustvarjanju margine v navidez demokratičnem jezikovnem svetovanju – na primeru diskurza o 'odnosih z javnostjo/javnostmi’. V: Politike reprezentacije v Jugovzhodni Evropi na prelomu stoletij. Ljubljana: Založba ZRC, str. 100−115.

- Orešnik, J. 1995. Uradi za jezik v Skandinaviji. Ljubljana: SAZU.

- Dobrovoljc, H. in N. Jakop (ur.) Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana: ZRC SAZU.

Načini ocenjevanja

Ocena vključuje: 1. redno aktivno udeležbo na seminarju (10%), 2. oceno vsaj dveh (odvisno od dolžine) samostojnih odgovorov, ki bosta ustrezala ŠUSS-ovemu standardu (60%), in 3. sprotnih domačih nalog (30%).

Reference nosilca

Iz. prof. dr. Franc Marušič je predavatelj jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko in Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Njegova raziskovalna področja so skladnja (predvsem na podatkih iz slovenščine) in sociolingvistika ter jezikovno svetovanje.

Doc. dr. Rok Žaucer je predavatelj jezikoslovja na Fakulteti za humanistiko in Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici. Njegova raziskovalna področja so morfologija in skladnja (predvsem na podatkih iz slovenščine) ter sociolingvistika in jezikovno svetovanje.

Izbor člankov za oba:

MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. O ustvarjanju margine v navidez demokratičnem jezikovnem svetovanju – na primeru diskurza o odnosih z javnostjo/javnostmi. V: PETROVIĆ, Tanja (ur.). Politike reprezentacije v Jugovzhodni Evropi na prelomu stoletij, (Kulturni spomin). Ljubljana: Založba ZRC, 2011, str. 100-115. [COBISS.SI-ID 33321005]

ŽAUCER, Rok, MARUŠIČ, Franc. Jezikovno svetovanje, praksa in ideali. V: STABEJ, Marko (ur.). Infrastruktura slovenščine in slovenistike, (Obdobja, Simpozij, = Symposium, 28). 1. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009, str. 449-456. http://www.centerslo.net/files/file/simpozij/simp28/Zaucer_Marusic.pdf. [COBISS.SI-ID 1290235]

MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok. Jezikovnosvetovalna služba kot vzdrževalec jezikovnega prestiža ter nujen pripomoček jezikovnim načrtovalcem. V: ŠTRUKELJ, Inka (ur.). Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 2000, zv. 1, str. [269]-279. [COBISS.SI-ID 472059]

ŽAUCER, Rok, MARUŠIČ, Franc. Language issues in an emarging expanded European Union : a case study of Slovenia. Culturelink, 1999, no. 27, str. 153-166. [COBISS.SI-ID 471803]

MARUŠIČ, Franc, ŽAUCER, Rok, VEROVNIK, Tina, POTRATO, Tina, MARVIN, Tatjana, TOMAŽIN, Petra, ŽELEZNIKAR, Jaka, SAKSIDA, Amanda. ŠUSS : [1998-2000] : študentska skrb za slovenščino, (Knjižna zbirka Posebne izdaje). Ljubljana: Študentska založba, 2001. 302 str. ISBN 961-6356-40-2. [COBISS.SI-ID 112201472]

Univerzitetna koda predmeta: 1SI306

Letnik: 2

Semester: 1 in 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

Asistent:

ECTS: 4

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 30 ur
  • Samostojno delo: 60 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • vodena razredna diskusija • seminarske vaje • domače naloge