Fakulteta za humanistiko

Digitalna humanistika

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program prve stopnje Slovenistika

Cilji in kompetence

Študent spozna področje digitalne humanistike, ki zahteva tako odprtost za eksperimentiranje kot kritično strogost, ki je temelj humanistične hermenevtike. Interdisciplinarni projekti temeljijo na dialogu specialistov različnih disciplin, ki jih digitalni humanist okvirno razume, ob tem pa ostaja specialist v svoji temeljni vedi, znanosti ali umetnosti. Študentje dobijo vpogled v računalništvo in informatiko, v jezik umetnosti, posebej grafičnega oblikovanja, ter ozavestijo temeljna metodološka razhajanja, ki v digitalni humanistiki predstavljajo priložnost in ne ovire. Novomedijska umetnost kot povezava novih informacijskih tehnologij ter znanosti s tradicijami umetniškega ustvarjanja je analogon povezavi humanistike in tehničnih ved in eksaktnih znanosti. Digitalizacija je povzročila popolno kulturno prekodiranje, zato se spreminjajo tako metode raziskav kot predstavljanja raziskovalnih izsledkov, rahljajo pa se tudi prevzete meje med družbenimi institucijami. Predmet se osredotoči na temeljni problem izjave kot predmeta in rezultata raziskovanja – digitalna humanistika zahteva zavestno načrtovanje oblik izjavljanja. Študent dobi tudi izkušnjo sodelovanja na praktičnem digitalnohumanističnem projektu.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet lahko opravljajo vsi študentje.

Vsebina

  • Temeljni pojmi digitalne humanistike.
  • Interdisciplinarno povezovanje različnih disciplin humanistike, računalništva in informatike ter različnih vej umetnosti in oblikovanja.
  • Prva generacija digitalne humanistike in sodobni izzivi. Najvidnejši projekti.
  • Zgodovinski pregled novomedijskih umetniških praks.
  • E-izdaje. Vizualizacija podatkov. Resne računalniške videoigre. Odprtokodnost in Ustvarjalna gmajna. Množično zunanje izvajanje (crowdsourcing).
  • Računalniška obdelava podatkov, Svetovni splet, Splet 2.0, mobilne omrežne zaslonske naprave, integracija človeškega telesa in tehnoloških naprav.

Predvideni študijski rezultati

Študenti osvojijo temeljne pojme in metode, ki se pojavljajo na vmesnem področju med tradicijami humanistike in načini procesiranja digitalizirane informacije. Sposobni so kritičnega premisleka transformacij tradicionalnih raziskovalnih metod in konstruiranja novih metodoloških modelov. Predmet poudarja skupinsko delo, ki je temelj interdisciplinarnega sodelovanja v projektih digitalne humanistike.

Temeljna literatura in viri

  • Narvika Bovcon. Umetnost v svetu pametnih strojev. Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, 2009.
  • Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld, Todd Presner, Jeffrey Schnapp. Digital_Humanities. The MIT Press, 2012.
  • A Companion to Digital Humanities. Susan Schreibman, Ray Simens, John Unsworth, ed. Blackwell, 2004.
  • Lev Manovich. The language of new media. The MIT Press, 2001.
  • Janez Strehovec. Besedilo in novi mediji. LUD Literatura, 2007.
  • Understanding Digital Humanities. David M. Berry, ed. Palgrave Macmillan, 2012.
  • Znanstvene izdaje in elektronski medij. Matija Ogrin, ur. Založba ZRC, 2005.

Načini ocenjevanja

Uspešno opravljeni ustni izpit. Uspešno sodelovanje v seminarju, je pogoj za pristop k izpitu.

Reference nosilca

Doc. Dr. Aleš Vaupotič je predavatelj književnosti na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici. Ukvarja se z raziskavami literarnega realizma, teorijo novomedijske umetnosti ter s teorijo diskurza.

Doc. Dr. Ales Vaupotič is the literature lecturer at the School of Humanities at the University of Nova Gorica. He is researching literary realism, the theory of new media art and the theory of discourse.

Izbor člankov / Selection of articles:

:

  • VAUPOTIČ, Aleš. The book and the World Wide Web. Primer. književ., jun. 2012, letn. 35, št. 1, str. 201-211, ilustr. [COBISS.SI-ID 49282658]
  • VAUPOTIČ, Aleš. Peirceova teorija raziskave kot poetološki model: primer literarnega realizma = Peirce’s theory of inquiry as a poetological model: the case of literary realism. V: ŠKULJ, Jola (ur.), HABJAN, Jernej (ur.). Živo branje: literatura, znanost in humanistika: literature, science and the humanities, (Primerjalna književnost, letn. 35, št. 2). Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2012, avg. 2012, letn. 35, št. 2, str. 83-93, 225-236. [COBISS.SI-ID 49711970]
  • VAUPOTIČ, Aleš. Kdo izbere, kaj bralec bere? Kibertekstualna perspektiva = Who chooses what the reader reads? The cybertextual perspective. V: DOVIĆ, Marijan (ur.), HABJAN, Jernej (ur.), VAUPOTIČ, Aleš (ur.). “Kdo izbere?”: Literatura in literarno posredništvo: Literature and literary mediation, (Primerjalna književnost, letn. 33, št. 2). Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, avg. 2010, str. 151-161, 321-331. [COBISS.SI-ID 43258466]
  • VAUPOTIČ, Aleš. Realism revisited : Dicken’s Hard Times as a narrativized archive. V: MONTANDON, Alain (ur.). Fortunes et infortunes des genres littéraires, (Caietele Echinox, vol. 16). Cluj-Napoca: Université “Babeş-Bolyai”, Le Centre de Recherches sur l’Imaginaire: University Phantasma, The Center for Imagination Studies, 2009, str. 175-185. [COBISS.SI-ID 2190075]
  • VAUPOTIČ, Aleš. Literarno-estetski doživljaj in novi mediji – prihodnost literature?. Primer. književ., 2007, letn. 30, št. 1, str. 203-216. [COBISS.SI-ID 34809186]

Univerzitetna koda predmeta: 1SL266

Letnik: 2

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 4

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 60 ur

Vrsta predmeta: interdisciplinarni izbirni predmet

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja, • vodena diskusija, • individualno in skupinsko projektno delo, • seminar, v njem študent sodeluje v skupinskem projektu.