Fakulteta za humanistiko

Izbire v praksi

Predmet se izvaja v programu:
Digitalna humanistika, interdisciplinarni magistrski študijski program

Cilji in kompetence

Cilj tega modula je študentu ponuditi avtonomno izbiro in ga spodbujati, da razvije kompetence avtonomnega usmerjanja pridobivanja komplementarnih kompetenc, ki jih smiselno zahteva njegovo magistrsko delo oziroma individualni akademski interes, in to v interakciji s širšim strokovnim kontekstom.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Izbira kompetence, ki bo akreditirana v okviru Izbir v praksi, je le delno odvisna od procesa usmerjanja kompetenc znotraj modula Pot razvoja in nanjo mentorske odločitve ne vplivajo oziroma nima fiksnih obveznosti v študentovem izbranem nosilnem modulu. Izbira je tako prosto prepuščena študentu, v kolikor jo lahko argumentirano utemelji znotraj modula Pot razvoja in jo je mogoče ovrednotiti s konsistentnim poročilom. Izbire zato nimajo vnaprej določenih pogojev za vključitev v delo (če to ni določeno v njihovih lastnih kurikularnih strukturah, npr. obvezni gradniki v podpornih modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi).

Vsebina

Modul Izbire v praksi predstavlja tako imenovani »odprti del« kurikuluma, saj študentom prvega letnika (4 ECTS točke na semester) ponuja prosto izbiro katerekoli izmed manjših enot v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi ali celo izbiro dodatnega Studio modula, vrednega 4 ECTS oziroma (v soglasju z vodjo modula Izbire v praksi) akreditacijo eksterno pridobljenih kreditov, ki ustrezajo področju in ravni študija. Program tako daje študentom možnost avtonomne izbire (ob hkratnem usmerjanju po Poti razvoja) individualnega poudarka znotraj kompetenčnih sklopov tehnik, diskurzov oziroma produkcijskega managementa (ki je vsebovan v modulu Diskurzi v praksi) ali izven programa.

Podobno kot pri modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi se izbire, ki sestavljajo vrednost kreditnih točk in mikro-kompetenc v tem modulu, ovrednotijo skupaj s študenti in mentorji v modulu Pot razvoja. Kljub temu pa obstaja pomembna razlika, saj lahko študent v tem modulu sam sprejme končno odločitev o tem, katere dejavnosti so skladne z njegovimi osebnimi usmeritvami (in jih kot take argumentira), pri tem pa izbira med dejavnostmi modulov Tehnike v praksi, Diskurzi v praksi ali Studio oziroma iz drugih študijskih programov in ne nazadnje tudi z izven-študijskih področij, kjer zbira neformalne in priložnostne učne izkušnje. Izbira je sprejemljiva, v kolikor jo lahko študent (vnaprej) argumentira in kasneje o njej konsistentno poroča ter reflektira pridobljene izkušnje. Za neformalne in priložnostne učne izkušnje mora študent predložiti ustrezna dokazila.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

(Na koncu tega modula študent…)

× K1 ..razume pomen avtonomnega in samoiniciativnega pridobivanja komplementarnih kompetenc v kontekstu lastne akademske in strokovne poti.

Veščine:

(Študent…)

× S1 ..je sposoben samostojnega načrtovanja, spremljanja in reflektiranja lastnih odločitev pri prodobivanju kompetenc.

Temeljna literatura in viri

Obvezna:

Kot je določeno v okviru posamičnih izbir.

Priporočena:

Kot je določeno v okviru posamičnih izbir.

Načini ocenjevanja

Izbire v praksi je »odprti« del kurikuluma, v katerem lahko študenti zbirajo ECTS točke v dodatnih programih v modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi, ki jih nudijo druge univerze, oziroma v dodatnem programu v modulu Studio. Študent se mora o izbiri vsebine programa, tako v podpornih modulih Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi kot tudi v drugih nacionalnih ali mednarodnih programih, pred prijavo na izbrani program posvetovati z mentorjem v modulu Pot razvoja, ki mora izbiro potrditi. Študent mora v »odprtem kurikulumu« zbrati 8 ECTS točk, praviloma 4 v prvem semestru in 4 v drugem semestru. Če izbira v okviru Izbir v praksi vključuje programe iz modulov Tehnike v praksi in Diskurzi v praksi, se ocenijo, kot je določeno v teh modulih. Če izbira v okviru Izbir v praksi vključuje kakršnekoli izvenštudijske programe, mentor poti razvoja potrdi kreditno vrednost oziroma da (prevede) končno oceno na osnovi študentovega izpolnjevanja predpisanih obveznosti in nalog ter formalne dokumentacije. Oceno tako sestavljata: – poročilo o izkušnji (daljši esej) – v primeru akreditacije »neformalnih in priložnostnih učnih izkušenj« mora poročilo vsebovati tudi strukturirane priloge z ustreznimi dokazili

Reference nosilca

Boštjan Potokar is the dean of the School of Arts of University of Nova Gorica and »Creative Practicum« module leader in Digital Arts and Practices BA programme. He was the co-founder of Famul Stuart School of Applied Arts. He was its head since 1994 and so the person responsible for managing and operational functioning of the school and all its projects. He also supervised the school’s numerous collaborations in Slovenian and international partnerships. He received a diploma from the Academy of Fine Arts in Ljubljana. Boštjan Potokar is a visual artist, exhibiting in diverse simposia and workshops, set designer (together with Rene Rusjan) and an awarded writer-author.

IZBRANE RAZSTAVE IN PROJEKTI 2012 – 2007

2012 Chiang Mai Art Centre, Thailand (residency and exhibition)

2011 – Slovenski kulturni praznik – Prešernova proslava 2011 scenografija (skupaj z Rene Rusjan) režija Neda R. Bric, Cankarjev dom, Ljubljana 7. 2. 2011

2010 – Dan upora proti okupatorju – državna proslava, scenografija (skupaj z Rene Rusjan) režija Neda R. Bric, SNG Nova Gorica 26. 4. 2010

2010 – HOMMAGE SEDMA VRSTA – drama treh dejanj v sedmih prizorih (nominacija za izvirno dramsko besedilo, ki naj bi se navdihovalo v ustvarjalnosti in življenju Danila Kiša natečaj je razpisalo Kraljevsko gledališče Zetski dom iz Cetinja za pisce v jezikih držav nekdanje Jugoslavije)

2009 – EDA – Zgodba bratov Rusjan, scenografija (skupaj z Rene Rusjan) gledališka predstava Nede R. Bric, produkcija Slovensko Mladinsko gledališče

Univerzitetna koda predmeta: 2DH004

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 4

Obseg:

  • Predavanja: 15 ur
  • Vaje: 15 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
oblike: - samostojno delo študenta - spletno delo in komunikacija (oziroma kot je navedeno v okviru posameznih izbir) metode: - razvoj in oblikovanje (medijsko obogatenega) besedila ter drugih formatov (oziroma kot je navedeno v okviru posameznih izbir)