Fakulteta za humanistiko

Reprezentacija in interpretacija kompleksnih okolij

Predmet se izvaja v programu:
Digitalna humanistika, interdisciplinarni magistrski študijski program

Cilji in kompetence

V 21. stoletju postajajo podobe vedno močnejše, kar samo potrjuje njihovo osrednjo vlogo v 20. stoletju. Ampak, kaj je podoba in kaj lahko podoba postane? Preučevanje problema produkcije, prenosa in recepcije podob ter vzpostavljanje kritične presoje, povečuje študentovo zavedanje o pomenu in vrednosti stvari. Predmet se bo še posebej osredotočil na prakse izdelave zemljevidov, saj zemljevid ostaja osrednja miselna paradigma, plodna tla za raziskovanje prostora, reprezentacije in prakse.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predznanja niso potrebna, razen osebnega zanimanja za komunikaciranje dejstev in podatkov prek slikovnega gradiva.

Vsebina

1. Uvod

Cilji in namen predmeta

Predstavitev učnega programa

Predstavitev učnih pripomočkov, virov in načina dela

Predstavitev obveznosti študentov

Napotki in sugestije za študij

2. Osnovni pojmi – Kratka razprava o ustvarjalnosti

Principi ustvarjalnosti bodo predstavljeni kot odziv na ključni miselni izziv: kako določiti pravilo za neskončno število primerov? V nasprotju s svojo mitologijo, ki jih predstavlja kot produkte skrivnostne in skrite duševne dejavnosti. Obstaja kaj, kar združuje iznajdbo orodja pri prazgodovinskem lovcu in Michelangelovo poslikavo Sikstinske kapele?

3. Prvi koraki – Omejitve reprezentacije

- Zgodovinski ekskurz o konceptu okvirja, s ciljem krepitve estetskega in interpretativnega razumevanja fenomena vizualizacije. Tema bo obdelana po osnovnih principih semiotike in kognitivnih znanosti ter z nekaj vzorčnimi analitičnimi metodologijami.

- Geoepistemološki ekskurz o pojmu kartiranja (rojstvo prostora in renesančne perspektive naproti sodobnim procesom kartiranja in vzpostavitve koncepta krajine).

V predavanjih bo sistematično predstavljen razvoj odnosa med osebo in opazovanim predmetom.

4. Metode – Generatorji vizualizacije

Študent bo, prek alkemije pogleda (projekcija, perspektiva itd.) k tehnikam kompozicije in različnim jezikovnim orodjem, raziskoval prednostne scenarije, ki so v zadnjih dveh stoletjih zagotovili obliko Mogočega.

Metode in orodja: perspektiva/projekcija, kopiranje/kompilacija, prekrivanje/dislokacija,

rezi/montaža, akumulacija/kategorizacija

Orodja: mreža, lestvica, legenda, popis

Scenariji ali diskurzivne strategije: utopija, atlas, primer, komentar, citat, situacija, ostalina itd.

5. Prepletanje digitalnih in življenjskih izkušenj – Življenje podob

- Prenos in ponovno pojavljanje: pregled delovnih strategij A. Warburga in G. Deborda bo prikazan za ilustracijo odnosa med podobo in izkustvom. Kako in zakaj je izkušnja (gibanja, zgodovine itd) pridobljena s podobo in zakaj so podobe same napolnjene z različnimi potenciali?

Spomin in orientacija kot restavratorja možnosti: predstavljeni bodo primeri s področja mehanizmov senzorične zamenjave/množitve in meta-podatkovnega/senzorično-podatkovnega delovanja. Kakšna je forma razmejitve med naracijo in izkušnjo resničnega življenja in ali je še vedno potrebna?

Dejavnost vmesnika Misel/Svet in prostorska percepcija/prostorskokontrolna funkcija: kakšni so kreativni potenciali digitalnih kontrolnih medijev?

Končni rezultat predavanj bo poskusna izgradnja novega vmesnika, ki temelji na novi apercepciji (nov način obstoja v svetu), kot temeljna priprava na fazo praktičnega dela.

6. Interpretacija (praktično delo) – Procesi in deli vizualizacije

Individualno delo. Študenti bodo raziskovali potenciale prepletanja med vizualnimi in verbalnimi jeziki.

*Opazovanje in situ

- Vaja v opazovanju/percepciji in prenos gledanja (tj. portret).

Usposabljanje radovednih oči in krepitev pozornosti.

*Reprezentacija/interpretacija (generiranje podob)

-Interpretacija in prenos vedenja (tj. zemljevid).

Usposabljanje metodološkega očesa in konstrukcija nevidnega dokaza.

Predvideni študijski rezultati

Omogočiti študentom, da se usvojijo znanje in ga pričnejo kritično uporabljati v zvezi z vprašanji reprezentacije, večinsko osredotočeno na podobe in ideje, ki so nujne za razumevanje proizvedenih in sprejetih pomenov. Interpretirati okolico, reprezentirati vidne in tudi nevidne dejavnike, ki določajo naravni ali urbani ambient, gledati podobo, zreti v zemljevide ali grafe, da bi dekodirali informacije. Vse to so kompleksne zmožnosti, ki krepijo dejavno pozornost in učinkovito interakcijo med intelektom in čuti.

Študenti se bodo naučili osnovnih konceptov, postopkov in učinkov vizualizacije, ki lahko podpirajo obvladovanje kompleksnih okolij. Med predavanji bodo raziskovali kako se kartografski procesi (bistvena reprezentacijska metoda predmeta) in gradnja prostora v teku prepletajo.

Temeljna literatura in viri

Marin, Louis. On representation. Stanford University Press, 2001.

Farinelli, Franco. La Crisi Della Ragione Cartografica. [The Crisis of the Cartographical Reason.] Einaudi Torino, 2009.

Latour, Bruno. Reassembling the Social: An Introduction to Actor‐Network‐Theory. OUP Oxford, 2005;

Buci‐Glucksmann, Christine. L’Oeil Cartographique de L’art. Galilée, 1996.

Monmonnier, M. How to lie with Maps? University of Chicago Press, 1996.

Dodatna besedila in bibliografija bo posredovana na predavanjih.

Načini ocenjevanja

Seminarska naloga z razpravo, ki oceni zmožnost predstavitve in interpretacije različnih kontekstov znotraj izbranega praktičnega problema (75%). Pisni izpit, ki oceni poznavanje temeljnih pojmov (25%).

Reference nosilca

Saša Dobričič je ustanovna direktorica doktorskega programa Ekonomika in tehnike konservatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, ki je bil skupno ustanovljen na Univerzi v Novi Gorici in Univerzi IUAV Benetke. Je podpredsednica UNISCAPE (European Network of Universities for the Implementation of the European Landscape Convention) in članica znanstvenga odbora IAES (International Academy for Environmental Sciences). Njeno raziskovalno delovanje in prispevki se nanašajo na interpretacijo urbanih fenomenov v odnosu do pokrajine, dediščine in okolja. Bila je pobudnica več mednarodnih srečanj in iniciativ znotraj svojega raziskovalnega področja. V letu 2010 Creative Cities, which historic urban landscape?, v letu 2012 pa Common Goods: out of property which rights for users?

Univerzitetna koda predmeta: 2DH005

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 9

Obseg:

  • Predavanja: 45 ur
  • Seminar: 45 ur
  • Samostojno delo: 180 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
predavanja ex cathedra, kjer bo predstavljena in razdelana vsebina učnega načrta; individualne vaje: študenti bodo kritično interpretirali in predstavljali vse dejavnike izbranega konteksta v zvezi z osebno projektno idejo.