Fakulteta za humanistiko

Sodobne literarne teorije

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Slovenistika, smer Literarne vede

Cilji in kompetence

Osnovni cilj predmeta je študentom predstaviti sodobne trende v literarni vedi, obenem pa utrditi znanje tradicionalnih literarno-vednih postavk, usmeritev in terminov. Poudarek je tudi na povezovanju teorije in prakse, torej na aplikaciji teorije na konkretnih besedilih oziroma pri njihovi analizi. Študente bodo k samostojnemu razmišljanju in oblikovanju argumentov usmerjale tudi seminarske naloge in pa spodbujanje k sodelovanju na predavanjih in na seminarskih sekcijah srečanj.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v delo je poznavanje osnov literarne teorije in literarne zgodovine. Od študentov se pričakuje poznavanje temeljnih pojmov literarne vede in ustrezna uporaba terminologije pri seminarskih nalogah in zaključnem izpitu. Poleg tega morajo slušatelji imeti tudi primerno znanje svetovne in slovenske književnosti, saj se teorija ves čas prepleta s prakso. Znane postavke bomo povezovali z idejami in trendi sodobnih literarnih teorij, ki so zasnovane interdisciplinarno in transnacionalno.

Vsebina

Predmet je zasnoval tako, da omogoča obnovo temeljnih pojmov in aspektov literarne vede (morfologija, ontologija in fenomenologija literarnih del), obenem pa nudi nadgradnjo skozi spoznavanje sodobnih trendov znotraj literarne teorije in literarne zgodovine, med drugim tudi povezave med obema vejama literarnih študij in drugimi disciplinami, kot so na primer zgodovina, antropologija, sociologija, filozofija in medijske študije. Tekom predavanj in seminarja se osredotočimo na poglavitne lastnosti literarnih šol, začenši z novo kritiko pa vse do emprične literarne vede, kot jo je zasnoval S. Schmidt, v Slovenijo pa pripeljala M. Juvan in M. Dović. Zanimajo nas tako evropski kot tudi širši literarno-literarni trendi (npr. v ZDA).

Predvideni študijski rezultati

Študenti osvojijo temelje literarnovednih šol in teorij. Spoznavajo povezave med starejšo in novejšo literarno teorijo in zgodovino. Večji poudarek je na novejših usmeritvah znotraj literarne vede. Študenti razvijajo kritiško misel ter analitičen pristop k branju in razumevanju besedil, obenem pa se, s pomočjo seminarskih nalog (ki so natančno analizirane), izpopolnjujejo tudi v akademskem pisanju.

Temeljna literatura in viri

Sodobna literarna teorija. Ur. Aleš Pogačnik. Ljubljana: Krtina, 1995.

M. Dović: Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC SAZU, 2004.

M. Juvan: Literarne veda v rekonstrukciji. Ljubljana: Literatura, 2006.

M. Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1983.

J. Kos: Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001

L. Flis: Factual Fictions. Newcastle: Cambridge Scholars, 2010.

T. Virk: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko-teoretske osnove. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1999.

Janko Kos. »Uvod v metodologijo literarne vede.« Primerjalna književnost XI, 1988,št 1.

T. Eagleton: Marksizem in literarna kritika. Ljubljana: Sophia

Literary Theory: An Introduction. Oxford: Blackwell, 1983.

Ruski formalisti. Ur. Aleksander Skaza. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984.

M. Bahtin. Teorija romana: izbrane razprave. Ljubljana, CZ 1982.

Problemi poetike Dostojevskega. Ljubljana: LUD Literatra, 2007.

W. Iser: Bralno dejanje: Teorija estetskega učinka. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001.

The Implied Reader. Baltimore: The Johns Hopkins Uni Press, 1974.

H.R. Jauss. Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. LUD Literatura, zbirka Labirinti, Ljubljana, 1998.

J.-F. Lyotard: Postmoderno stanje: poročilo o vednosti. Ljubljana : Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2002.

Poleg omenjenih del so del kurza tudi številni eseji, ki jih beremo tudi v angleškem jeziku in tako študente pripravljamo na vstop v mednarodni znanstveni prostor.

Načini ocenjevanja

Uspešno opravljeni pisni izpit, kolokvij na polovici semestra in dve seminarski nalogi predstavljeni v sklopu seminarja. Uspešno opravljen kolokvij in seminarski nalogi so pogoji za pripustitev k izpitu. Obvezna (80 ) navzočnost na predavanjih in seminarju in sodelovanje v diskusijah. Opravljene obveznosti pri predavanjih in pri seminarskem delu (branje in pisni izdelki): seminarsko delo (2x) in predstavitev, sodelovanje v diskusijah ter sprotni pisni odzivi na brana besedila – 30. Kolokvij – 30%. Izpit ob koncu semestra – 40%.

Reference nosilca

Dr. Leonora Flis je pridružena profesorica za književnost na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v Novi Gorici. Predava sodobne literarne teorije, metodologijo medkulturnih študij, izbrana poglavja iz svetovne književnosti (britanska in ameriška književnost) in pa film v odnosu do literature. Poleg tega so njena raziskovalna področja še literarno novinarstvo, dokumentarna literatura in dokumentarni grafični romani oziroma romani v stripu. Ukvarja se tudi s pisanjem knjižnih in filmskih recenzij in s prevajanjem tako strokovne literature kot leposlovja.

Izbor objavljenih del:

Znanstvena monografija

FLIS, Leonora. Factual fictions : narrative truth and the contemporary American documentary novel. Newcastle: Cambridge Scholars, 2010. XII, 254 str. ISBN 9781-4438-24130-2. ISBN 1-4438-2413-5. [COBISS.SI-ID 44359522]

Izvirni znanstveni članek

1. FLIS, Leonora. Louis Adamič : Slovene-American literary journalism avant la lettre. Slov. stud., 2011, vol. 33, no. 2, str. 115-132. [COBISS.SI-ID 2404091]

2. FLIS, Leonora. The blending of fact and fiction in three American documentary (crime) narratives. Acta neophilol., 2010, letn. 43, št. 1/2, str. 69-82, 171-172. [COBISS.SI-ID 44265058]

3. FLIS, Leonora. Documentary narratives in postmodern times : The United States and Slovenia. Slov. stud., 2009, vol. 31, no. 1, str. 31-49. [COBISS.SI-ID 39872098]

4. FLIS, Leonora. Vznik ameriškega dokumentarnega romana in njegove postmoderne razsežnosti. Primer. književ., 2007, letn. 30, št. 1, str. 153-166. [COBISS.SI-ID 5924126]

Pregledni znanstveni članek

5. FLIS, Leonora. Literary journalism in Slovenia. Literary journalism, Winter 2012, vol. 6, no. 1, str. 8-10. http://www.davidabrahamson.com/WWW/IALJS/Literary_Journalism_v6n1_WINTER_2012.pdf. [COBISS.SI-ID 2196731]

6. FLIS, Leonora. Spisana pot v sebe : avtobiografska proza Lojzeta Kovačiča v kontekstu problematike avtobiografskega žanra o polifoniji in dvoglasju. Literatura (Ljublj.), mar. 2011, leto 23, št. 237, str. 189-195. [COBISS.SI-ID 1793787]

7. FLIS, Leonora. Domačnost izpraznjenega bivanja in ljubezenske slutnje : pregled pripovednega opusa Janija Virka. Literatura (Ljublj.), jul.-avg. 2010, leto 22, št. 229-230, str. 202-218. [COBISS.SI-ID 43532386]

8. FLIS, Leonora. Racionalna sebičnost kot temeljna vrednota in vrlina. Literatura (Ljublj.), 2010, leto 22, št. 231/232, str. 86-88. [COBISS.SI-ID 1786107]

9. FLIS, Leonora. Izpiljena sinteza forme in razuma. Literatura (Ljublj.), nov. 2010, leto 22, št. 233, str. 165-171. [COBISS.SI-ID 1785851]

10. FLIS, Leonora. Slovenia’s contemporary poetic endeavors. Bricolage, May 2006, no. 1, str. 29-39. [COBISS.SI-ID 39895650]

11. FLIS, Leonora. Cultural shades of Slovenia : a brief outlook of Slovenia’s literature: discovering the literature of Europe’s Terra Incognita. Zarja, Jan./Feb. 2006, vol. 78, issue 1, str. 6-7. [COBISS.SI-ID 39852386]

Strokovni članek

12. FLIS, Leonora. Evropski Woody Allen : vnovično iskanje smisla in/ali premagovanje dolgčasa. Dialogi (Maribor), 2011, let. 47, št. 1/2, str. 161-165. [COsBISS.SI-ID 1851131]

13. FLIS, Leonora. Ekstaza blodenj in bolečine. Dialogi (Maribor), 2011, let. 47, št. 5/6, str. 89-93. [COBISS.SI-ID 2194683]

Univerzitetna koda predmeta: 2SL1002

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 9

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 30 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 180 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenski

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja, • vodena diskusija • seminarske sekcije, pri katerih študenti analizirajo izbrana literarno-teoretična besedila in literarna besedila, ki jih preberejo doma ali na vajah. sledi razprava med vsemi udeleženci seminarja. • seminarka naloga (študenti pripravijo dva eseja, ki povzemate ideje izbranih literarno-teoretičnih šol, obenem pa kažeta tudi aplikacijo izbranih teoretičnih principov na literarnih besedilih) • predstavitev dveh seminarskih nalog in diskusija