Fakulteta za humanistiko

Slovenska književnost v diaspori

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Slovenistika, smer Literarne vede

Cilji in kompetence

Cilji predmeta so:

− splošen kulturno-zgodovinski pregled literarne ustvarjalnosti Slovencev v diaspori. To ustvarjalnost študentje in študentke spoznajo v povezavi z zgodovinskimi okoliščinami in družbenim položajem izseljenskih skupnosti v različnih geografskih, družbenih in kulturnih kontekstih.

− obvladovanje osnovne terminologije oz. temeljnih pojmov, ki so bistveni za razumevanje psihosocialnih procesov, povezanih s pojavom izseljenstva oz. z življenjem v diaspori, kot so na primer identiteta, kultura, etnija, narod, (jezikovna) socializacija, migracija/selitev, asimilacija, akulturacija, izseljenstvo, etnična manjšina/skupnost, priseljenstvo, zdomstvo, zamejstvo ipd.

− Poznavanje najpogostejših literarnih tem, ki jih obravnavajo slovenski izseljenski in zdomski avtorji – od splošnih tem, ki so skupne vsem literaturam, do specifičnih tem, po katerih se izseljenska dela vidno ločijo od glavnine slovenske književnosti:

  • boj za sprejetost v novem okolju,
  • njegovo spreminjanje,
  • odpor in prilagajanje,
  • vprašanja svobode in ujetosti,
  • vprašanja pripadnosti in osamljenosti,
  • vprašanja krivde in odpuščanja,
  • vprašanja domotožja in hrepenenja po domovini in po izgubljenem.

− Poznavanje obsega slovenske književnosti v diaspori in vrednotenje njene kakovosti.

− Pridobitev vpogleda v položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru.

− Seznanitev s problematiko izseljevanja od 19. st. do migracijske politike države Slovenije.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Težišče predmeta je literarna in primerjalna analiza oz. interpretacija slovenskih literarnih del, ki so nastala v diaspori. Potrebno je predznanje iz literarnoteoretičnih, metodoloških in literarnozgodovinskih predmetov, zlasti področij slovenske in svetovne književnosti. Potrebno je tudi dobro poznavanje zgodovine in kulturne zgodovine Slovencev.

Vsebina

Vsebina 15 predavanj bo obsegala te programske sklope:

TEMELJI POJMI IN ZGODOVINSKI PREGLED

1) Temeljni pojmi (izseljenstvo, zdomstvo, migracije …, medkulturnost, akulturacija, jeziki v stiku) in kratek zgodovinski pregled (izseljevanje Slovencev po obdobjih: pred 1. sv. vojno, med vojnama, po 2. sv. vojni, v sodobnem času) ter predstavitev tematskih sklopov (literatura v Amerikah, v Aziji in Afriki, v Avstraliji, v Evropi).

AMERIKA

2) Severna Amerika: od misijonarjev in vojakov do ljubiteljskih in poklicnih ustvarjalcev (F. Baraga, F. Pirc, meksikajnerji, L. Adamič, R. Ložar, E. Gobec …); specifike literarne ustvarjalnosti v ZDA (npr. M. Šoukal), Kanadi (npr. Ted Kramolc, Irma Marinčič Ožbalt, Zdravko Jelinčič in Ivan Dolenc) in Mehiki (M. A. Kappus).

3) Južna Amerika: pregled ustvarjalnosti v Argentini in drugod –društva, ustanove, revije, izdajateljska dejavnost in najpomembnejši literarni ustvarjalci (Tine Debeljak, France Papež, Vinko Rode, Tine Debeljak ml., Jože Vombergar, Zorko Simčič, Marjan Willenpart, Ruda Jurčec, Zorko Simčič, Tone Brulc, Franc Sodja, Stanko Kociper, Mirko Kunčič, Vojko Arko, Andrej Rot, Gregor Papež, Erika Poglajen, Tone Rode idr.

4) Južna Amerika: proza, literarna kritika in esejistika ustvarjalcev v Argentini in drugod

5) Južna Amerika: poezija in dramatika ter gledališče Slovencev v Argentini in drugod

6) Južna Amerika: literatura Zorka Simčiča

AVSTRALIJA

7) Literatura Slovencev v Avstraliji in njihov časopis Misli; predstavitev kratke proze. Tematska in slogovna obravnava pesništva Jožeta Žoharja, Daniele Hliš, Pavle Gruden, Cilke Žagar idr. Delo Berta Pribca.

8)

AZIJA IN AFRIKA

9) Literarno delo misijonarjev v Aziji in Afriki; objave v revijah Katoliški misijoni, Duhovno življenje in Misijonska obzorja. Tematska in slogovna obravnava literarnih del Jožeta Cukaleta (Indija) in Vladimirja Kosa (Japonska).

10) Zapisi aleksandrink in njihova recepcija v slovenski literaturi in kulturi.

EVROPA

11) Obravnava najpomembnejših predvojnih izseljenskih ustvarjalcev slovenskega leposlovja v zahodni Evropi (Vojeslav Mole, Janko Lavrin idr.). Tematska in slogovna obravnava literarnih del najpomembnejših avtorjev in avtoric, ki so bodisi neposredno iz domovine bodisi po bivanju v taboriščih po drugi svetovni vojni odšli v evropsko zdomstvo, kot so Vinko Beličič, Martin Jevnikar, Franc Jeza, Vladimir Truhlar, Rafko Vodeb idr.

12) Obravnava literarnega opusa sodobnih avtoric in avtorjev Brine Svit, Ifigenije Zagoričnik in Evgena Bavčarja.

13) Predstavitev literarnega opusa povojnih izseljenskih avtorjev na Dunaju, pesnice Milena Merlak-Detela in Leva Detela.

14) Predstavitev pričevanj, spominov in literarnih podob Slovencev na prostoru nekdanje Jugoslavije zunaj Slovenije.

VLOGA ZDOMSKE IN IZSELJENSKE LITERATURE DANES TER PERSPEKTIVE

15) Umestitev zdomske in izseljenske literature v slovensko literaturo in kulturo: prevladujoča zvrstnost (poezija, proza, dramatika, potopisi, avtobiografija, biografija, polemična besedila, versko poučna dela, poljudnoznanstvena dela idr.), najpomembnejše tematske in slogovne značilnosti.

16) Stanje in perspektive izseljenske in zdomske literature; pomen in vključitev v slovensko kulturno zavest in ustvarjalnost.

Težišče predmeta je literarna in primerjalna analiza oz. interpretacija slovenskih literarnih del v diaspori. V analizi so upoštevana tudi spoznanja literarne geografije, ki povezuje literarno vedo in geografijo v sistematično interdisciplinarno raziskavo ter v prostor slovenske literarne kulture umešča tudi slovensko kulturno ustvarjalnost v diaspori. V analizi so študentje pozorni:

− na slogovno, žanrsko in ideološko diferenciranost literarnih del;

− na dinamiko literarne kulture v izseljenstvu in zdomstvu, ki jo označuje srečevanje različnih kultur in narodnosti;

− na povratni vpliv slovenske literature s svojim diskurzom, praksami in institucijami na dojemanje in strukturiranje izseljenskega oz. zdomskega prostora kakor tudi njegove povezanosti s širšo regijo, Evropo in svetom;

− na vlogo spomina na kraje iz časa pred izselitvijo (slovenski kraji, taborišča idr.), kot se pojavlja v literaturi (katerih krajev se avtorji posebej spominjajo, s čim jih povezujejo – z ljubeznijo, nostalgijo, trpljenjem, nasiljem …).

Literarna interpretacija upošteva zgodovinski, literarnozgodovinski in kulturnozgodovinski kontekst in dognanja psihologije (travma idr.).

Predvideni študijski rezultati

− Spoznajo pomembne pisce v diaspori in njihova literarno-estetsko najpomembnejša dela v različnih zvrsteh besedil (poezija, proza, dramatika, pisma, biografije, planinska literatura, avtobiografije, dnevniški zapisi, polemični spisi, potopisi, verskopoučna dela, mladinska literatura, literatura za otroke idr.).

− Zavedajo se pomena slovenske izseljenske književnosti in njenega mesta v sodobni slovenski kulturi (vprašanja vključenosti v temeljne preglede slovenske literarne zgodovine, vprašanja navzočnosti v slovenskih kulturnih medijih in šolstvu).

− Ob literarni dejavnosti se seznanijo tudi z drugo kulturno in umetniško ustvarjalnostjo avtoric in avtorjev v diaspori in z njenim mestom v sodobni kulturi, predvsem likovno in gledališko dejavnostjo.

− Migracije obravnavajo v kontekstu multikulturalizma ter odkrivajo vezi in razpoke skupnega slovenskega kulturnega prostora.

− Pozorni so na vlogo slovenskega jezika v eksilu. Obravnavajo problematiko »otrok dveh domovin«, predvsem vprašanja slovenstva v Južni Ameriki.

− S psihološko-bivanjskega vidika spremljajo zgodbe izseljencev v njihovem iskanju osebne sreče. Spoznajo življenje in delo intelektualcev v diaspori.

− Spremljajo povratne migracije med politiko, prakso in teorijo.

V obliki recenzij in literarnih interpretacij vsebinsko in estetsko pomembnih del slovenskih avtoric in avtorjev v eksilu, ki jih študentje oblikujejo v obliki seminarskih nalog, prispevajo k integraciji zdomskega slovstva v literarnozgodovinsko obravnavo slovenske in drugih literatur.

Temeljna literatura in viri

TEMELJNA LITERATURA:

  • Avsenik Nabergoj, Irena, Hrepenenje po domovini v poeziji slovenskih avtoric v zdomstvu. V: Dve domovini, št. 21 (2005), str. 125-142.
  • Avsenik Nabergoj, Irena, Literarna kritika in esejistika v reviji Meddobje (1954). 1. del. V: Meddobje, Letn. 34, št.1/2. Buenos Aires, 2000, str. 92-157; 2. del. V: Meddobje, Letn. 34, št. 3/4 (2000), str. 236-299; .3. del. V: Meddobje, Letn. 35, št. 1/2. Buenos Aires, 2001, str. 78-103.; 4. del. V: Meddobje, Letn. 35, št. 3/4. Buenos Aires, 2001, str. 219-251.
  • Glušič, Helga, Zora Tavčar, Martin Jevnikar, Pod Južnim križem: antologija emigrantske proze 1945-1991. Celje: Mohorjeva družba, 1992.
  • Pibernik, France (ur.), Beseda čez ocean: antologija slovenske zdomske poezije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002 (Knjižnica Kondor ; zv. 304).
  • Žitnik Serafin, Janja (gl. ur.) /Helga Glušič (ur.), Slovenska izseljenska književnost. Ljubljana: ZRC : Rokus, 1999 (3 zv.).
  • Žitnik Serafin, Janja, Večkulturna Slovenija : položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru. Ljubljana: ZRC, ZRC SAZU, 2008.
  • Literarna dela slovenskih avtoric in avtorjev v eksilu (po vsakoletnem izboru študentov in predavateljice).

DODATNA LITERATURA; POGLAVJA IZ DEL:

  • Drnovšek, Marjan, Slovenski izseljenci in Zahodna Evropa v obdobju prve Jugoslavije. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012.
  • − − , Izseljevanje, “rakrana” slovenskega naroda : od misijonarja Friderika Barage do migracijske politike države Slovenije. Ljubljana : Nova revija, 2010.
  • − − , Ljubljana: križišče na poti v svet: množično izseljevanje Slovencev v Ameriko : razstava. Ljubljana : Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU: Numizmatično društvo Slovenije, 2006.
  • − − : Usodna privlačnost Amerike : pričevanja izseljencev o prvih stikih z novim svetom. Ljubljana: Nova revija, 1998.
  • Gantar Godina, Irena (ur.): Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje: zbornik referatov s simpozija “Soočenje mita in realnosti ob prihodu izseljencev v novo okolje”, Portorož, Slovenija, 18.−19. maja 1995. Ljubljana : Inštitut za izseljenstvo, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1996.
  • Gantar Godina, Irena; Cvetka Puncer; Nives Sulič; Milojka Žalik Huzjan idr.: Intelektualci v diaspori: zbornik referatov simpozija “100. obletnica rojstva Louisa Adamiča – Intelektualci v diaspori”. Portorož, Slovenija, 1.−5. septembra 1998. Ljubljana : ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo, 1999.
  • Gelt, Draga, Liliana Eggleston-Tomažič, Anthology of Slovenian artists and sculptors in Australia = Antologija slovenskih slikarjev in kiparjev v Australiji. Melbourne ; Kew (Victoria) : Slovenian Religious and Cultural Centre Sts Cyril and Methodius, 2010 (Melbourne : Artworx).
  • Jurak, Mirko, Irene Mislej, Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki: zbornik. Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete : Slovenska izseljenska matica, 1995.
  • Kalc, Aleksej, Poti in usode: selitvene izkušnje Slovencev z zahodne meje. Koper : Zgodovinsko društvo za južno Primorsko : Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije; Trst : Narodna in študijska knjižnica, 2002.
  • Koprivec, Daša, Dediščina aleksandrink in spomini njihovih potomcev. Spremna študija Bojan Baskar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013.
  • − − , Otroci aleksandrink. Ljubljana : samozal. D. Koprivec, 2011.
  • Kržišnik-Bukić, Vera, Stane Granda, Andrej Vovko, Anesa Bukić, Slovenci v Bosni in Hercegovini skozi pričevanja, spomine in literarne podobe : 1831-2007. Ljubljana : Inštitut za narodnostna vprašanja, 2007.
  • Kuzmič, Mihael, Slovenski izseljenci iz Prekmurja v Bethlehemu v ZDA : 1893-1924 : naselitev in njihove zgodovinske, socialne, politične, literarne in verske dejavnosti / Mihael Kuzmič ; [prevod Mihael Kuzmič in Rebecca Chamberlain]. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
  • Lukšič Hacin, Marina, idr., Spet doma?: povratne migracije med politiko, prakso in teorijo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006.
  • − −, Multikulturalizem in migracije. Ljubljana : ZRC SAZU, Založba ZRC, 1999.
  • Meden, Ahac, Alja Brglez, Neda Pagon, Vezi in razpoke skupnega slovenskega kulturnega prostora: o rabi kulturnega prostora in družbenega časa. Ljubljana : Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2007.
  • Mednarodna konferenca Kulturnoumetniška dejavnost izseljencev in njeno mesto v sodobni kulturi – s posebnim poudarkom na slovenskem izseljenstvu, Hotel Špik, Gozd Martuljek, Slovenija, 18.−21. september 2001.
  • Mikola, Maša, Živeti med kulturami: od avstralskih Slovencev do slovenskih Avstralcev. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005.
  • Pertot, Marjan, Lepa Vida ob Srebrni reki : kulturno in gledališko delo primorskih in drugih zgodnjih priseljencev v Argentini. Trst : Mladika, 2011.
  • Pibernik, France, Jutro pozabljenih: antologija padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih, pozabljenih. Celje: Mohorjeva družba, 1991.
  • Repič, Jaka, “Po sledovih korenin” : transnacionalne migracije med Argentino in Evropo. Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, 2006.
  • Štumberger Saška, Slovenščina pri Slovencih v Nemčiji. Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2007
  • Švent, Rozina, Matjaž Klemeničič idr.: Slovensko izseljenstvo : zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Glavna urednica Milica Trebše-Štolfa, odgovorni urednik Matjaž Klemenčič. Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.
  • Švent, Rozina, Slovenski begunci v Avstriji: 1945-1950. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007 (Migracije/Založba ZRC, ZRC SAZU; 13).
  • − − , Slovenski begunci v Avstriji: 1945-1950. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007.
  • Tavčar, Zora, Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji. Ljubljana : Družina ; Trst : Mladika, 1998.
  • Tomšič, Marjan, Južni veter : zgodbe slovenskih Egipčank. Ljubljana : Društvo 2000, 2006.
  • Toplak, Kristina, Buenas artes : ustvarjalnost Slovencev in njihovih potomcev v Buenos Airesu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008.
  • Tremain, Rose, Dolga pot domov: zgodba o izseljencu in njegovem iskanju osebne sreče. Prevedla Ana Pogačar. Tržič: Učila International, 2009.
  • Žigon, Zvone, Iz spomina v prihodnost: slovenska politična emigracija v Argentini. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
  • − − , Izzivi drugačnosti : Slovenci v Afriki in na Arabskem polotoku. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003.
  • − − , Otroci dveh domovin: slovenstvo v Južni Ameriki. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1998 (Ljubljana : Littera picta).
  • Žitnik Serafin, Janja, Književnost slovenskih izseljencev. Separat. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.
  • − − , Louis Adamič in sodobniki: 1948-1951. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1992.

Načini ocenjevanja

Uspešno opravljeni ustni ali pisni izpit (70 %). Uspešno opravljena seminarska naloga (30 %) je pogoj za pripustitev k izpitu.

Reference nosilca

Dr. Irena Avsenik Nabergoj, literarna zgodovinarka in profesorica umetnostne zgodovine, je izredna profesorica za književnost na Univerzi v Novi Gorici ter višja znanstvena sodelavka za področje literarnih ved na ZRC SAZU ter za področje religiologije in religijske antropologije na Univerzi v Ljubljani.

Težišče njenega raziskovanja so slovenska in primerjalna književnost, literarna teorija, mitologija in literatura, literatura in druge umetnostne zvrsti. V dosedanjih študijah je obravnavala teme ljubezni in krivde v slovenski književnosti; literaturo slovenskih pisateljev in pisateljic 19. in 20. stoletja, še posebej opus Ivana Cankarja; reprezentacije resničnosti in resnice v literaturi, podobe Judov v slovenski književnosti, biblične motive v novejši slovenski in evropski književnosti; esejistiko in literarno kritiko slovenskih izseljencev ter poezijo zdomskih avtoric.

Leta 2009 je prejela Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju literarnih ved.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA

1. AVSENIK NABERGOJ, Irena, 2005. Ljubezen in krivda Ivana Cankarja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005 (zbirka Kultura), 794 strani, ilustr.

2. AVSENIK NABERGOJ, Irena, 2008. Mirror of Reality and Dreams: Stories and Confessions by Ivan Cankar. Frankfurt am Main [etc.]: Peter Lang, 309 strani, ilustr.

3. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2009. Longing, Weakness and Temptation: From Myth to Artistic Creations. Newcastle upon Tyne: Cambridge Scholars Publishing, XII, 321 strani.

4. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2010. Hrepenenje in skušnjava v svetu literature: Motiv Lepe Vide, (Zbirka Kultura). Ljubljana: Mladinska knjiga, 726 strani, ilustr.

5. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2011. Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska antika in Evropa. Ljubljana: Cankarjeva založba, 623 strani; 2. del knjige je pripravljen v souredništvu s prof. dr. Dietrom Lampingom, Univerza v Mainzu.

6. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2012. Power of Love and Guilt: Representations of Mother and Woman in the Literature of Ivan Cankar, 463 strani. Frankfurt am Main: Peter Lang – Inernationaler Verlag der Wissenschften.

7. AVSENIK NABERGOJ, Irena. 2013. Reality and Truth in Literature: From Ancient to Modern European Literary and Critical Discourse, 223 strani. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht unipress.

Univerzitetna koda predmeta: 2SL1018

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 120 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Metode poučevanja in učenja:
− predavanja − vodena diskusija ob predstavitvah seminarskih nalog, v katerih študentje samostojno interpretacijsko-analitično predstavijo izbrana dela avtorjev iz diaspore glede na problemske ali tematske vidike. sledi razprava med vsemi udeleženci ali okrogla miza