Fakulteta za humanistiko

Logika in analitična filozofija

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Slovenistika, smer Jezikoslovne vede

Cilji in kompetence

  • Uvajanje v logiko, ki je pomemben analitični aparat jezikoslovja
  • Poznavanje trenutnih trendov analitične filozofije in logike
  • Spoznavanje z glavnimi sodobnimi (morda še neizdanimi) deli

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se povezuje z vsemi predmeti tega programa, posebej še s tistimi na modulu Jezik. Zaželeno je predznanje, ki ga študenti osvojijo pri obveznih predmetih tega programa.

Vsebina

Analitična filozofija je nastajala skupaj z razvojem sodobne logike ob filozofih, kot sta Frege in Russell. V preteklih sto letih so pomembna dela tako v logiki kot v analitični filozofiji pripeljala do sodobnega raziskovanja na preseku obeh ved, ki pripravlja podlago za morebiten miselni preskok vsaj tako pomemben kot tisti, ki sta ga prinesla Frege in Russell. Natančneje, raziskovanje in razvijanje dinamične logike ter ekspresivistične semantike za naravne jezike uporabljata formalni aparat na način, ki negira osnovne predpostavke resničnosti in nanašanja, nadomeščujoč jih z ekpresivističnimi primitivi (kot so izražanje strinjanja ali izražanje nameravanega nanašanja) ter zamenjujoč predpostavko, da imajo posamezni logični operatorji (kot so pogojniki in modalni) specifično semantično vrednost, z idejo, da nam ti operatorji le služijo kot opora pri obnavljanju in popravljanju naših vednostnih stanj.

To »dinamično« razumevanje logike se lahko aplicira ne le na logične operatorje temveč tudi na sam leksikon, kar pomeni, da bi bila tudi teorija besednih pomenov lahko vključena v dinamično logiko. Če je to res, bi bile posledice za analitično filozofijo globoke, segajoč od novih načinov mišljenja o propozicijskih odnosih kot je verjetje do razumevanja narave komunikacije same.

Temeljna literatura in viri

  • Kamp, H. in U. Reyle. 1993. From discourse to logic. Kluwer: Dordrecht.
  • Članki iz različnih revij, predvsem iz tujih kot so na primer: Language and Philosophy, Synthese, Philosophical review itd.

Načini ocenjevanja

Zaključna seminarska naloga v obsegu nad 15 strani, ki obravnava teoretično zanimiv nepoznan jezikoslovni pojav ali na nov način razlaga kak že pojasnjen pojav in opravljene domače naloge

Univerzitetna koda predmeta: 2SL2012

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Vaje: 30 ur
  • Samostojno delo: 120 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Metode poučevanja in učenja:
redna aktivna udeležba na predavanjih in vajah