Fakulteta za humanistiko

Večjezičnost

Predmet se izvaja v programu:
Študijski program druge stopnje Slovenistika, smer Jezikoslovne vede

Cilji in kompetence

Študente seznaniti z dosedanjimi in najnovejšimi dosežki jezikoslovne teorije na področju večjezičnosti;

Seznanjanje z glavnimi temami, kot so večjezičnost in usvajanje jezika, procesiranje jezika pri večjezičnih govorcih, 'preklop’ med jeziki, kognitivne prednosti večjezičnosti, dvojezičje.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Predmet se povezuje z ostalimi jezikoslovnimi predmeti na tem programu.

Vsebina

Milijoni ljudi po svetu odrastejo v večjezičnem okolju in pridobijo več kot en materni jezik. Vendar pa obstaja povezava med stopnjami usvajanja in razlikami v načinu pridobivanja jezika med večjezičnimi govorci. Sodobne raziskave kažejo, da kljub tem razlikam večjezični um pridobi izsledljive kognitivne prednosti. Ta predmet predstavlja uvod v psiholingvistično in sociolingvistično raziskovanje večjezičnosti in pojasnjuje najpomembnejše parametre dvo-/večjezičnosti.

Predvideni študijski rezultati

Poznavanje klasičnega in sodobnega razpravljanja na področjih.

 dvojezično usvajanje prvega jezika;

- zgodnje razlikovanje med jeziki; dominanten jezik;

- zakasnitev usvajanja ali prednosti pri usvajanju

- razdalja med jeziki in vpliv v končni usvojitvi

 dvojezično procesiranje

skladenjsko procesiranje

leksikalna povrnitev

'preklapljanje’ med jeziki

 kognitivne prednosti večjezičnosti

razvoj otrokovega izvršilnega nadzornega sistema

odraslo stanje in staranje

 dvojezičje

Temeljna literatura in viri

Ardila, A. (2003). ‘Language representation and working memory with bilinguals’, Journal of Communication Disorders 36: 233-240.

Bhatia,T. and W. Ritchie (eds.) 2013. The Handbook of Bilingualism and Multilingualism.

Bialystok, E. (2001). Bilingualism in development: Language, literacy, and cognition. New York: Cambridge University Press.

Bialystok, E. (2009). ‘Bilingualism: The good, the bad, and the indifferent’, Bilingualism: Language and Cognition 12: 3-11.

Polinsky, M. (2008a). ‘Gender under incomplete acquisition: Heritage speakers’ knowledge of noun categorisation’, Heritage Language Journal 6.1.

Sorace, A. (2011). ‘Pinning down the concept of “interface” in bilingualism’, Linguistic Approaches to Bilingualism 1: 1-33.

Načini ocenjevanja

Redna prisotnost in aktivna udeležba na predavanjih in vajah (10%); Pet enostranskih povzetkov člankov (20%); Končna seminarska naloga (pregled teme ali izbora izvirnih podatkov ter razprava) (70%)

Reference nosilca

SAUERLAND, Uli, STATEVA, Penka. Two types of vagueness. V: ÉGRÉ, Paul (ur.), KLINEDINST, Nathan (ur.). Vagueness and language use, (Palgrave studies in pragmatics, language and cognition). Hampshire; New York: Palgrave Macmillan, 2011, str. 121-145.

STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. When QR disobeys superiority. Linguist. inq., 2009, vol. 40, no. 1, str. 176-185.

STEPANOV, Arthur, STATEVA, Penka. Successive cyclicity as residual wh-scope marking. Lingua. [Print ed.], dec. 2006, vol. 116, no. 12, str. 2107-2153.

STATEVA, Penka, How different are different degree expressions? MIT Working papers in Linguistics, 2002.

Univerzitetna koda predmeta: 2SL2046

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Samostojno delo: 120 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Jeziki: angleški

Metode poučevanja in učenja:
predavanja; vaje in sodelovanje pri diskusiji; individualno delo v okviru domačih nalog.