Fakulteta za podiplomski študij

Humanistika III. stopnja

Doktorski študijski program Humanistika (prej Primerjalni študij idej in kultur) temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učiteljicami in učitelji, raziskovalkami, raziskovalci, študentkami in študenti na področju humanistike in družboslovja.

Študijski program: Podiplomski študijski program Humanistika (tretja stopnja)
Študijsko področje: literarne vede, migracije in medkulturni odnosi, zgodovina
Šifra programa: 3HUM
Stopnja programa: 3. stopnja doktorski
Ime listine: doktorska diploma
Strokovni naziv: doktorica/doktor znanosti
Okrajšava naziva: dr.
Zaključni izpit: ne
Dekan: prof. dr. Iztok Arčon
Direktorica programa: doc. dr. Ana Toroš
ECTS koordinator: prof. dr. Iztok Arčon

Opis programa

Doktorski študijski program Humanistika temelji na intelektualni izmenjavi med domačimi in tujimi univerzitetnimi učiteljicami in učitelji, raziskovalkami, raziskovalci, študentkami in študenti na področju humanistike in družboslovja. Program združuje nekatera tradicionalna, klasična znanja in pristope, hkrati pa z interdisciplinarnostjo, komparativnostjo ter zgodovinsko, družbeno in politično kontekstualizacijo problemov presega tako konvencionalne discipline kot tudi kulturne meje in se posveča kritičnim analizam sodobnih in aktualnih problemov na globalni ravni.

Senat Univerze v Novi Gorici na 75. seji dne 18. 1. 2017 potrdil podaljšanje študijskega programa Humanistika III. stopnje iz sedanjih treh let (180 ECTS) na štiri leta (240 ECTS).

Štiriletni doktorski program se bo pričel izvajati v študijskem letu 2017/2018.

Študentje, ki so trenutno vpisani na dosedanji triletni študijski program, nadaljujejo in zaključijo študij na triletnem programu.

Opis programa (maj 2007)

Povzetek dopolnitev in sprememb (2011 – 2016)

Spremembe in dopolnitve programa (maj 2014)

Spremembe in dopolnitve programa (januar 2016)

Podaljšanje doktorskega študija na 4 leta (januar 2017)

Študijski moduli

Doktorski podiplomski študij v okviru programa Humanistika poteka s študijskim letom 2014/15 v okviru dveh novih modulov, modul Literarne vede ter modul Migracije in medkulturni odnosi. Ostalih modulov (Slovenske študije, Kulturna zgodovina, Filozofski modul, Antropološki modul, Arheološki modul, Jezikoslovni modul) s študijskim letom 2014/15 več ne razpisujemo.

S študijskim letom 2016/2017 razpisujemo nov modul Zgodovina.

Mentorji

Vpisni pogoji

Na doktorski študijski program Humanistika (prej Primerjalni študij idej in kultur) se lahko vpišejo kandidati in kandidatke, ki so zaključili:

  • Študijski program druge stopnje.
  • Dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe;
  • Enovit magistrski študij, če je trajal pet let in je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami;
  • Dosedanje študijske programe za pridobitev specializacije in so pred tem končali visokošolski strokovni program, če so opravili dodatne študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk;
  • Izobraževanje v tujini, enakovredno prej navedenim programom.

V primeru, da število kandidatov presega število razpoložljivih mest, Znanstveni svet podiplomskega študijskega programa razvrsti in izbere kandidate glede na uspeh pri dosedanjem študiju (povprečna ocena opravljenih izpitov).

Pogoji za napredovanje po programu

Ob vpisu si študent izbere mentorja na posameznem znanstvenem področju. Študent vpiše predmete v obsegu 18 KT, od tega je 6 KT iz obveznega predmeta, 12 KT pa štejejo izbrani izbirni predmeti, ki jih potrdi mentor. Študent lahko opravi te obveznosti na tujih institucijah. V prvem letniku študent v dogovoru z mentorjem pripravi obsežno seminarsko nalogo iz področja svoje doktorske teme, ki zajema pregled literature in predstavitev stanja raziskav v svetu za dano problematiko. Predstavitev in zagovor seminarske naloge mora študent opraviti v prvem letniku. Z uspešno predstavljeno seminarsko nalogo in najmanj 75%-no aktivno udeležbo na raziskovalnem seminarju pridobi študent 26 KT, 16 KT pa pridobi z uspešno opravljenim raziskovalnim delom, ki ga z mentorjem definirata na začetku šolskega leta.

Pred vpisom v drugi letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:

  • izpit iz obveznega predmeta
  • obveznosti na raziskovalnem seminarju (uspešno pripravljena in predstavljena seminarska naloga in najmanj 75%-na aktivna udeležba)
  • samostojno raziskovalno delo

Pogoj za vpis v drugi letnik je torej zbranih najmanj 48 KT od skupno 60 KT.

Pred vpisom v tretji letnik mora študent opraviti naslednje študijske obveznosti:

  • vsi izbirni izpiti iz prvega in drugega letnika
  • obveznosti na raziskovalnem seminarju (najmanj 75%-na udeležba)
  • samostojno raziskovalno delo.

Pogoj za vpis v tretji letnik je torej zbranih 120 KT.

V tretjem letniku se študent v celoti posveti raziskovalnem delu, ki ima kot rezultat uspešno zagovarjano doktorsko disertacijo.

Pogoji za ponavljanje letnika

Študent lahko ponovno vpiše prvi letnik, če zbere vsaj 18 KT točk iz tega letnika.

Študent lahko med študijem samo enkrat ponavlja letnik.

Študent, ki mu preneha status študenta, obdrži pravico opravljati preostale študijske obveznosti zadnjega vpisanega letnika še dve leti po izteku statusa.

Podaljševanje statusa študenta

Po izteku triletnega statusa študenta, podaljševanje statusa študenta ni več možno.

Določbe o prehodih med programi

Študentom je omogočen prehod iz drugih doktorskih študijskih programov:

Študentom in diplomantom katerih koli doktorskih študijskih programov katere koli visokošolske ustanove lahko nosilci predmetov priznajo izpite, ki po zahtevnosti ustrezajo standardom Univerze v Novi Gorici, in se po vsebini vsaj 70% ujemajo z vsebinami predmetov na predlaganem študijskem programu. Za direkten prehod v drugi letnik mora študent zbrati enako število točk kot študenti predlaganega programa, torej vsaj 48 KT, drugače se lahko vpiše le v prvi letnik.

Poleg tega lahko študent prenese in uveljavi kot opravljeno študijsko obveznost tudi opravljene obveznosti v obsegu do 12 KT po katerem koli programu doktorskega študija katere koli visokošolske ustanove ali vseživljenjskega izobraževanja na enakovredni stopnji zahtevnosti.

Izmenljivost:

  • Med študijem lahko študent opravi del študijskih obveznosti v obsegu do 60 KT (do dva semestra) na drugih po ECTS kreditno ovrednotenih študijskih programih iste stopnje na Univerzi v Novi Gorici ali drugih visokošolskih zavodih v Sloveniji ali tujini. V ta namen je potrebno vnaprejšnje soglasje Znanstvenega sveta programa ter Senata Univerze v Novi Gorici, če gre za drugo institucijo pa tudi sklenitev tripartitnega sporazuma med študentom in obema institucijama.
  • Če obstaja tovrsten sporazum med institucijama, lahko študent opravlja na drugi instituciji tudi individualno raziskovalno delo in/ali magistrsko nalogo (joint degree).

V enakem obsegu in pod enakimi pogoji je omogočeno študentom drugih študijskih programov, ki tako želijo, da opravljajo študijske obveznosti v predlaganem študijskem programu.

Zaradi lažjega omogočanja izmenljivosti je študij organiziran tako, da so vsi predmeti semestrski.

Diplomantom dosedanjih študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe v doktorskem študijskem programu tretje stopnje se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk.

Pogoji za dokončanje študija

Pogoj za dokončanje študija je zbranih 180 KT, tj. opravljeni vsi izpiti (30 KT), s programom predpisano individualno raziskovalno delo (90 KT), opravljene obveznosti na raziskovalnem seminarju (30 KT) in uspešen zagovor doktorske disertacije (30 KT). S pozitivno oceno doktorske disertacije in njenega zagovora študent zaključi študij.

Študentom, ki opravijo vse obveznosti po tem programu, podeli Univerza v Novi Gorici doktorsko diplomo, ki je javna listina.

Temeljni cilji študija

Študijski program Humanistika je usmerjen na tri znanstvena področja, literarne vede, migracije in zgodovina. V okviru študija na področju literarnih ved študentje dobijo ustrezna, sodobna metodološka, teoretična in novomedijska znanja za preučevanje literature oziroma družbene problematike, ki se zrcali na literarnih delih. V okviru študija migracij študentje pridobijo ustrezna, sodobna metodološka in teoretična znanja za razumevanje fenomena migracij in soočanja s sodobnimi migracijskimi procesi in pojavi. Osrednje izhodišče zgodovinskega modula pa je vprašanje, kako funkcionira družba in kultura (v najširši definiciji) znotraj ekonomskega kompleksa oziroma kako deluje gospodarstvo znotraj družbenega in kulturnega konteksta v procesu prehajanja v nov in drugačen družbeni, gospodarski in kulturni model in razvojni vzorec. S tem več kot očitno vzpostavljamo vzročno-posledično povezavo med različni družbenimi podsistemi. Zasnova na podlagi soodvisnosti je namreč nujna, kajti kulturne, družbene in ekonomske spremembe gredo vštric in so vzajemne. So splet kompleksnih, deloma tudi kontradiktornih razmerij in medsebojnih relacij med družbo in posamezniki, med družbo in tehnologijo, med družbo in ekonomijo v kontekstu določenega vrednostnega sistema in kulturnih praks ter ozadij.

Študentje na programu Humanistika so po koncu študija usposobljeni za nadaljnje, samostojno strokovno in znanstvenoraziskovalno delo ter so zaposljivi v domačih in tujih raziskovalnih institucijah ter drugih ustanovah, ki potrebujejo strokovnjake na področju humanističnih ved.

Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja

Preverjanje znanja je načrtovano vnaprej. Pri vsakem predmetu so največ trije izpitni roki. Način ocenjevanja študentovega znanja je odvisen od vsebine in načina izvedbe posameznega predmeta. Lahko se ocenjuje izdelke, kot so seminarske naloge in projekti, pri čemer se daje poleg pisnega izdelka poudarek tudi študentovi ustni predstavitvi pred učiteljem in študenti. S tem se spodbuja čim bolj aktiven pristop, ustvarjalnost, razvijanje veščine nastopanja in argumentiranega razpravljanja. Uspešnost individualnega raziskovalnega dela se sproti preverja z vmesnim poročilom, oceni pa ga Znanstveni svet na podlagi zaključnega poročila, ki ga študent tudi ustno predstavi pred mentorji in študenti. Način preverjanja znanja za vsak predmet posebej je podan. skupaj z vsebinami predmetov.

Deset dni po opravljenem izpitu in najkasneje do 30. septembra za tekoče šolsko leto, mora predavatelj na tajništvo študijskega programa poslati pisno izjavo v kateri specificira ali je študent/-ka opravil/-a izpit ali ne.

Študent zaključi študij z zagovorom doktorske disertacije pred tričlansko komisijo.

Predmetnik

1. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Metode raziskovanja, argumentiranja in pisanja v humanistiki in družboslovju 180 6
Raziskovalni seminar I 780 26
Samostojno raziskovalno delo I 480 16

Modul literarne vede

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Identitete in jeziki 180 6
Literarna imagologija 180 6
Literatura in kulturni nacionalizem v Evropi 180 6
Literature v stiku 180 6
Novi komunikacijski mediji in literatura 180 6
Prestopanje mej: Literarno novinarstvo kot transnacionalni in transžanrski diskurz 180 6
Prevod kot sredstvo transkulturne komunikacije 180 6
Spol in literatura 180 6

Modul migracije in medkulturni odnosi

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Migracija in kultura: koncepti in recepti 180 6
Migracije in ustvarjalnost 180 6
Migracije v diskurzih o gibanju prebivalstva 180 6
Migracije, meje in državljanstvo 180 6
Spol in migracije 180 6
Teoretske presoje migracij 180 6
Zgodovina migracij 180 6

Modul zgodovina

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Antika in sodobna evropska misel 180 6
Družba v dobi modernizacije 180 6
Dvajseto stoletje – stoletje globalizacije 180 6
Ekonomske in socialne transformacije v historični perspektivi 180 6
Intelektualci in inteligenca 180 6

2. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Raziskovalni seminar II 120 4
Samostojno raziskovalno delo II - 44

Modul literarne vede

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Identitete in jeziki 180 6
Literarna imagologija 180 6
Literatura in kulturni nacionalizem v Evropi 180 6
Literature v stiku 180 6
Novi komunikacijski mediji in literatura 180 6
Prestopanje mej: Literarno novinarstvo kot transnacionalni in transžanrski diskurz 180 6
Prevod kot sredstvo transkulturne komunikacije 180 6
Spol in literatura 180 6

Modul migracije in medkulturni odnosi

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Migracija in kultura: koncepti in recepti 180 6
Migracije in ustvarjalnost 180 6
Migracije v diskurzih o gibanju prebivalstva 180 6
Migracije, meje in državljanstvo 180 6
Spol in migracije 180 6
Teoretske presoje migracij 180 6
Zgodovina migracij 180 6

Modul zgodovina

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Antika in sodobna evropska misel 180 6
Družba v dobi modernizacije 180 6
Dvajseto stoletje – stoletje globalizacije 180 6
Ekonomske in socialne transformacije v historični perspektivi 180 6
Intelektualci in inteligenca 180 6

3. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Doktorska disertacija 900 30
Samostojno raziskovalno delo III 900 30

1. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Metode raziskovanja, argumentiranja in pisanja v humanistiki in družboslovju 180 6
Raziskovalni seminar I 780 26
Samostojno raziskovalno delo I 480 16

Modul literarne vede

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Identitete in jeziki 180 6
Literarna imagologija 180 6
Literatura in kulturni nacionalizem v Evropi 180 6
Literature v stiku 180 6
Novi komunikacijski mediji in literatura 180 6
Prestopanje mej: Literarno novinarstvo kot transnacionalni in transžanrski diskurz 180 6
Prevod kot sredstvo transkulturne komunikacije 180 6
Spol in literatura 180 6

Modul migracije in medkulturni odnosi

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Migracija in kultura: koncepti in recepti 180 6
Migracije in ustvarjalnost 180 6
Migracije v diskurzih o gibanju prebivalstva 180 6
Migracije, meje in državljanstvo 180 6
Spol in migracije 180 6
Teoretske presoje migracij 180 6
Zgodovina migracij 180 6

Modul zgodovina

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Antika in sodobna evropska misel 180 6
Družba v dobi modernizacije 180 6
Dvajseto stoletje – stoletje globalizacije 180 6
Ekonomske in socialne transformacije v historični perspektivi 180 6
Intelektualci in inteligenca 180 6

2. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Raziskovalni seminar II 120 4
Samostojno raziskovalno delo II - 44

Modul literarne vede

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Identitete in jeziki 180 6
Literarna imagologija 180 6
Literatura in kulturni nacionalizem v Evropi 180 6
Literature v stiku 180 6
Novi komunikacijski mediji in literatura 180 6
Prestopanje mej: Literarno novinarstvo kot transnacionalni in transžanrski diskurz 180 6
Prevod kot sredstvo transkulturne komunikacije 180 6
Spol in literatura 180 6

Modul migracije in medkulturni odnosi

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Migracija in kultura: koncepti in recepti 180 6
Migracije in ustvarjalnost 180 6
Migracije v diskurzih o gibanju prebivalstva 180 6
Migracije, meje in državljanstvo 180 6
Spol in migracije 180 6
Teoretske presoje migracij 180 6
Zgodovina migracij 180 6

Modul zgodovina

Splošno izbirni predmeti Ure ECTS
Antika in sodobna evropska misel 180 6
Družba v dobi modernizacije 180 6
Dvajseto stoletje – stoletje globalizacije 180 6
Ekonomske in socialne transformacije v historični perspektivi 180 6
Intelektualci in inteligenca 180 6

3. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Samostojno raziskovalno delo 3 1800 60

4. letnik

Obvezni predmeti Ure ECTS
Doktorska disertacija 900 30
Samostojno raziskovalno delo 4 900 30