Fakulteta za podiplomski študij

Metode raziskovanja, argumentiranja in pisanja v humanistiki in družboslovju

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Humanistika (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Predmet je zastavljen interdisciplinarno in ponudi študentkam in študentom različnih humanističnih in družboslovnih usmeritev – ob sodelovanju gostujočih predavateljev – vpogled v celoten proces raziskovanja: od priprav na raziskavo do končnega produkta – objave rezultatov. Ob vpogledu v paleto raziskovalnih metod je glavni poudarek predmeta na kritičnem branju literature, razvijanju miselnih veščin ter z njimi povezanih idej in argumentov, ter popolnem razumevanju struktur, načinov in vsebinskih zasnov akademskega pisanja. Od študentke in študenta se pričakuje, da bo sposoben ustne in pisne komunikacije v različnih akademskih in javnih kontekstih.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Ni potrebno.

Vsebina

Raziskovalno delo na področju zgodovinopisja: pregled teoretičnega in praktičnega ter aplikativnega razvoja zgodovinopisja v 20. stoletju, njegovih usmeritev in metodoloških pristopov ter izbir in uporab virov.

Raziskovalno delo na področju migracijskih študijev: kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; uporaba statističnih podatkov v zgodovinskem kontekstu; narativne in avto/biografske metode; študije primerov.

Raziskovalno delo na področju literarnih ved in semiotike: predmet osvetli prehod med strukturalizmi, post-strukturalizmi in teorijo

diskurza.

Kvaliteta raziskovalnega dela – postavljanje raziskovalnega vprašanja; praktično usposabljanje in uporaba metodoloških pristopov na primerih individualnih raziskovalnih projektov študentov: zbiranje podatkov; zgodovina obravnavane problematike in aktualne teoretske študije; aktivno in kritično branje virov; analiza podatkov in pogledov; sinteza.

Argumentiranje: logičnost in relevantnost argumenta; objektivnost in subjektivnost argumenta; razvijanje argumenta; dokazovanje in prepričevanje z argumenti; najpogostejše napake pri argumentiranju – posploševanje.

Spolno obeleženo raziskovanje in metodološke zahteve upoštevanja obeh spolov pri raziskovanju.

Predvideni študijski rezultati

Kompetentno obvladanje uporabe kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod; uporabno znanje za izvedbo konkretne individualne doktorske raziskave in obdelavo podatkov, ter argumentiranje in sestavljanje analize.

Temeljna literatura in viri

Perks, Robert, Alistair Thompson (eds.) (2000) The Oral History Reader, London and New York, Routledge.

Thompson, Paul (1988) The Voice of the Past, Oral History. Oxford, New York, Oxford University Press.

Portelli, Alessandro (1991) The Death of Luigi Trastulli and other Stories, Form and Meaning in Oral History. Albany, State University of New York Press. http://tristero.typepad.com/sounds/files/portelli.pdf

Sayad, Abdelmalek (2004) The Suffering of the Immigrant. Cambridge, Polity Press.

Milharčič Hladnik, Mirjam, Mlekuž, Jernej (ur.) (2014). Going Places: Slovenian Women’s Stories on Migration. Akron: The University of Akron Press.

Qualitative Social Research Vol 7, No 3 (2006): Qualitative Migration Research in Contemporary Europe – Thematic Issue

http://www.qualitative-research.net/index.php/fqs/issue/view/4

Barat, Erzsebet (2000). The Discourse of Selfhood: Oral Autobiographies as Narrative Sites for Constructions of Identity. Representing Lives, Women and Auto/biography (eds. Alison Donnell and Pauline Polkey). London: Macmillan Press: 165–173.

Plummer, Ken (2001). Documents of Life 2. An Invitation to a Critical Humanism. London, Thousands Oaks, New Delhi: Sage Publications.

Ramšak, Mojca (2003). Portret glasov. Raziskave življenjskih zgodb v etnologiji – na primeru koroških Slovencev. Ljubljana: Društvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književnosti.

Rener, Tanja (1996). Avto/biografije v sociologiji in v ženskih študijah. Teorija in praksa, 33 (5): 759–763.

Stanley, Liz (1992). The Auto/biographical I: The Theory and Practice of Feminist Auto/biography. Manchester and New York: Manchester University Press.

Foucault, Michel (1969). L’Archeologie du savoir. Gallimard.

Virk, Tomo (2008). Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove: Metodologija 1. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Načini ocenjevanja

Izpit je sestavljen iz dveh delov: • udeležba in aktivno sodelovanje na predavanjih in seminarjih (40%) • izpitna naloga (4000 besed) (60%)

Reference nosilca

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Trans-Mediterranean women domestic workers: historical and contemporary perspectives. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.). From Slovenia to Egypt: Aleksandrinke’s trans-Mediterranean domestic workers’ migration and national imagination. Göttingen: V&R Unipress, 2015, str. 11-38.

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Pomen biografske metode za re-kreacijo spomina na ženske delovne migracije iz Goriške. Dve domovini, 2014, 40, str. 23-33.

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Moje misli so bile pri vas doma : poti prehodov v pismih. V: MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam (ur.), MLEKUŽ, Jernej (ur.). Krila migracij : po meri življenjskih zgodb. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009, str. 23-58.

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Avto/biografičnost narativnosti : metodološko teoretični pristopi v raziskovanju migracijskih izkušenj. Dve domovini, 2007, 26, str. 31-46.

MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Historical and narrative perspective of Slovenian women migrants’ experiences : social networking, gender priorities, and questions of identity. V: DRNOVŠEK, Marjan (ur.). Historical and cultural perspectives on Slovenian migration. Ljubljana: ZRC Publishing, ZRC SAZU, 2007, str. 113-136.

Univerzitetna koda predmeta: 3IK040

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 60 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: obvezni predmet

Metode poučevanja in učenja:
predavanja, seminar, delavnice