Fakulteta za podiplomski študij

Literarna imagologija

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Humanistika (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Študentje bod sposobni prepoznati in metodološko ustrezno preučiti literarne prikaze tuje kulture. Obenem bodo sposobni nadalje razvijati teoretična spoznanja o podobi tujega v literarnih delih.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Za vključitev v delo morajo študentje poznati koncepte transkulturnosti in

imeti predznanje s področja literarnih ved. Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost in aktivno sodelovanje pri kontaktnih urah in opravljena seminarska naloga s področja literarne imagologije.

Vsebina

Pri tem predmetu se študentje seznanijo z glavnimi predstavniki literarne imagologije doma in v svetu ter pridobijo metodološko, teoretično in terminološko znanje s tega specifičnega, sodobnega področja primerjalne književnosti. Obenem preučijo izbrani korpus domače in tuje literature, znotraj katerega se pojavlja podoba Drugega.

Poseben poudarek bo namenjen literarni podobi Drugega (Slovenca oziroma Italijana) v slovenski in italijanski literaturi. Ker se v navedenem korpusu besedil pogosto oblikuje regionalna podoba Drugega, torej podoba, ki je rezultat literatovih izkušenj s tujo kulturo na območju današnje Primorske ter Furlanije – Julijske Krajine, bo predmet študente seznanil s specifiko tega večkulturnega prostora, kar jim bo v pomoč pri odkrivanju in razumevanju kompleksnih ter včasih tudi namenoma prikritih postopkov literarizacije Drugega. V ta namen so predvidena tudi gostovanja različnih strokovnjakov humanistične in družboslovne smeri, ki se ukvarjajo s tem obmejnim prostorom, ekskurzije in strokovna srečanja s posamezniki, kulturnimi ustanovami in raziskovalnimi instituti na Primorskem ter v Videmski, Goriški in Tržaški pokrajini.

Osvojeno znanje s področja literarne imagologije bodo študentje izkazali v praksi, z imagološko analizo izbranega literarnega dela.

V primeru tujih študentov, ki ne bodo dovolj vešči slovenskega in italijanskega jezika, da bi se spopadli z zahtevami literarnega jezika, bo njihovo raziskovalno delo usmerjeno v preučevanje literature, ki jim bo najbliže glede na njihove jezikovne in kulturne kompetence.

Rezultati vseh študentskih imagoloških analiz bodo predstavljeni v seminarju, služili bodo kot izhodišče za diskusijo o sorodnostih in razlikah, specifiki literarne podobe Drugega v različnih kulturnih okoljih in različnih časovnih obdobjih.

Predmet se povezuje s predmetom Literatura v stiku in s predmetom Literatura in kulturni nacionalizem v Evropi.

Predvideni študijski rezultati

Študent v zaključni fazi predavanj pripravi seminarsko delo (imagološko analizo literarnega dela z ustreznim metodološkim pristopom in imagološko terminologijo).

Poznavanje in razumevanje teorije in metodologije literarne imagologije.

Temeljna literatura in viri

– Angelo Ara idr, , 2000: Trieste: un’identità di frontiera. Torino: Einaudi.

– Thomas O. Beebee, 2008: Nation and region in modern American and European fiction. West Lafayette, Ind.: Purdue University Press, cop. (Comparative cultural studies).

– Manfred Beller (ur.), 1996: L’immagine dell’altro e l’identità nazionale: metodi di ricerca letteraria. Fasano: Schena (Il confronto letterario; 24).

– – – et al. (ed.), 2007: Imagology: the cultural construction and literary representation of national characters: a critical survey. Amsterdam–New York: Rodopi.

– Anna Bogaro, 2010: Letterature nascoste. Storia della scrittura e degli autori in lingua minoritaria in Italia. Roma: Carocci.

– Lavo Čermelj, 1965: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama. Ljubljana: Slovenska matica.

– Theo D’haen et al. (ed.), 2000: Images of Westerners in Chinese and Japanese literature. Amsterdam–Atlanta, GA: Rodopi.

– Davor Dukić, 2012: Imagologie heute: Ergebnisse, Herausforderungen, Perspektiven = Achievments [i.e. Achievements], challenges, perspectives. Bonn: Bouvier (Aachener Beiträge zur Komparatistik; Bd. 10).

– Roberto Finzi et al. (ed.): Storia d’Italia: le regioni dall’unità a oggi. Il Friuli–Venezia Giulia. Torino: Giulio Einaudi.

– Linda Hutcheon et al. (ed.), 2002: Rethinking literary history: a dialogue on theory. Oxford–New York: Oxford University Press.

– Božidar Jezernik, 2004: Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers. London–Saqi: The Bosnian Institute.

– Milica Kacin Wohinz in Jože Pirjevec, 2000: Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000. Ljubljana: Nova revija (Zbirka Korenine / Nova revija).

– Tullio Kezich, 2003: Sulla triestinità. Trieste: Università degli studi di Trieste.

– Tone Smolej (ed.): Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti: imagološko berilo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo.

– Daniel-Henri Pageaux, 2008: Imagološke razprave. Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij (Knjižna zbirka Documenta / ISH; 17).

– Marija Pirjevec (ed.), 2001: Tržaška knjiga: pesmi, zgodbe, pričevanja. Ljubljana: Slovenska matica.

– – –, (ed.), 2008: L’altra anima di Trieste: saggi, racconti, testimonianze, poesie. Prev. Marko Apollonio. Trieste: Mladika.

– Katia Pizzi et al. (ed.), 2011: The cultural identities of European cities. Godela Weiss-Sussex. Oxford–New York: P. Lang, cop.

– – –. 2007: Trieste: italianità, triestinità e male di frontiera. Bologna: Gedit.

– Mary Louise Pratt, 2008: Imperial eyes: travel writing and transculturation. London–New York: Routledge.

– Giuseppe Stefani, 1959: La lirica italiana e l’irredentismo: da Goffredo Mameli a Gabriele d’Annunzio. Bologna: Cappelli.

– Ana Toroš, 2011: Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Nova Gorica: univerza.

– Angelo Vivante, 1984: Irredentismo adriatico. Trieste: Italo Svevo.

– Baccio Ziliotto, 1924: Storia letteraria di Trieste e dell’Istria. Trieste: La Editoriale Libraria.cobisscobiss

Načini ocenjevanja

Predpogoj za pristop k izpitu je aktivna udeležba na predavanjih (vsaj 80 ), kar vključuje sodelovanje v diskusijah in sprotno delo (domače naloge ipd.), – pisni izpit (50), – seminarsko delo (50%).

Reference nosilca

Doc. dr. Ana Toroš je predavateljica za področje književnosti na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Njeno raziskovalno področje obsega slovensko poezijo prve polovice 20. stoletja v kontekstu romanskih in germanskih literatur. Še posebej se posveča raziskovanju pesniškega in prevajalskega opusa Alojza Gradnika ter slovenski in italijanski poezijo o Trstu. Z znanstvenimi prispevki redno sodeluje v mednarodno priznanih revijah (Slavistična revija, Annales, Slovene studies, Jezik in slovstvo). Kot prejemnica enoletne mednarodne raziskovalne štipendije CSIUT (Consorzio per lo Sviluppo Internazionale dell’Universita degli Studi di Trieste) je v študijskem letu 2009/2010 na Univerzi v Trstu opravila znanstvenoraziskovalno delo o podobi Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Za to delo je leta 2011 prejela nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

1. TOROŠ, Ana. Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja, (Humanistika). V Novi Gorici: Univerza, 2011. 131 pp., illustr. ISBN 978-961-6311-67-0. [COBISS.SI-ID 255205888]

2. TOROŠ, Ana. Al poeta ed amico Alois Gradnik per le sue spighe di grano questi fili d’erba Alojz Gradnik in Ada Negri. Slavistična revija. [Printed ed.], Jul–Sep. 2010, vol. 58, no. 3, pp. 361–372. [COBISS.SI-ID 1606907]

3. TOROŠ, Ana. Podoba tujega v slovenski poeziji s tržaško motiviko, od zadnjih desetletij Avstro-Ogrske do prvih let Svobodnega tržaškega ozemlja = L’immagine dell’altro nella poesia slovena con motivi triestini dagli ultimi decenni dell’Impero austroungarico ai primi anni del Territorio libero di Trieste. Ann, Ser. hist. sociol., 2011, vol. 21, no. 2, pp. 363–368. [COBISS.SI-ID 2138835]

4. TOROŠ, Ana. Alojz Gradnik in Heinrich Mann : literarne refleksije medkulturne razpetosti. Slavistična revija. [Printed ed.], Jan. –Mar. 2011, vol. 59, no. 1, pp. 83–91. [COBISS.SI-ID 1849083]

Univerzitetna koda predmeta: 3IK056

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Samostojno delo: 150 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Metode poučevanja in učenja:
predavanje, diskusija, analiza literarnih besedil (skupna in individualna), priprava referatov in seminarske naloge s področja literarne imagologije.