Fakulteta za podiplomski študij

Literarna imagologija

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Humanistika (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Študentje bod sposobni prepoznati in metodološko ustrezno preučiti literarne prikaze tuje kulture. Obenem bodo sposobni nadalje razvijati teoretična spoznanja o podobi tujega v literarnih delih

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Literarnozgodovinski pregled slovenske literature od 19. stoletja naprej.

Poznavanje osnovnih literarno teoretičnih pojmov.

Zaželeno znanje italijanskega jezika.

Medpredmetno se vsebine povezujejo s Kulturno psihologijo, tako da je priporočljivo izbrati oba predmeta.

Vsebina

Pri tem predmetu se študentje seznanijo z glavnimi predstavniki literarne imagologije doma in v svetu ter pridobijo metodološko, teoretično in terminološko znanje s tega specifičnega, sodobnega področja primerjalne književnosti. Obenem preučijo izbrani korpus domače in tuje literature, znotraj katerega se pojavlja podoba Drugega.

Poseben poudarek bo namenjen literarni podobi Drugega (Slovenca oziroma Italijana) v slovenski in italijanski literaturi. Ker se v navedenem korpusu besedil pogosto oblikuje regionalna podoba Drugega, torej podoba, ki je rezultat literatovih izkušenj s tujo kulturo na območju današnje Primorske ter Furlanije – Julijske Krajine, bo predmet študente seznanil s specifiko tega večkulturnega prostora, kar jim bo v pomoč pri odkrivanju in razumevanju kompleksnih ter včasih tudi namenoma prikritih postopkov literarizacije Drugega. V ta namen so predvidena tudi gostovanja različnih strokovnjakov humanistične in družboslovne smeri, ki se ukvarjajo s tem obmejnim prostorom, ekskurzije in strokovna srečanja s posamezniki, kulturnimi ustanovami in raziskovalnimi instituti na Primorskem ter v Videmski, Goriški in Tržaški pokrajini.

Osvojeno znanje s področja literarne imagologije bodo študentje izkazali v praksi, z imagološko analizo izbranega literarnega dela.

V primeru tujih študentov, ki ne bodo dovolj vešči slovenskega in italijanskega jezika, da bi se spopadli z zahtevami literarnega jezika, bo njihovo raziskovalno delo usmerjeno v preučevanje literature, ki jim bo najbliže glede na njihove jezikovne in kulturne kompetence.

Rezultati vseh študentskih imagoloških analiz bodo predstavljeni v seminarju, služili bodo kot izhodišče za diskusijo o sorodnostih in razlikah, specifiki literarne podobe Drugega v različnih kulturnih okoljih in različnih časovnih obdobjih.

Predmet se povezuje s predmetom Literatura v stiku in s predmetom Literatura in kulturni nacionalizem v Evropi.

Predvideni študijski rezultati

Znanje in razumevanje:

Študent v zaključni fazi predavanj pripravi seminarsko delo (imagološko analizo literarnega dela z ustreznim metodološkim pristopom in imagološko terminologijo).

Poznavanje in razumevanje teorije in metodologije literarne imagologije.

Temeljna literatura in viri

Obvezna

  • Maurice Halbwachs, 2001: Kolektivni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis.
  • Marianne Hirsch, 2008: The Generation of Postmemory. Poetics today. 29:1. Columbia press. 103-128.
  • Leerssen, Joseph T., 2016: Imagology: On using ethnicity to make sense of the world. Revue d’ètudes ibériques et ibéro-américanes 10. 13-31.
  • Katia Pizzi, 2001: A City in Search of an Author: The Literary Identity of Trieste. London – New York: Sheffield academmic press. (izbor)
  • Tone Smolej (ur.), 2012: Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije v tuji književnosti: imagološko berilo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
  • Ana Toroš, 2011: Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Nova Gorica: Univerza. (3. poglavje o literarni imagologiji)
  • Ana Toroš, 2013: O zemlja sladka: kamen, zrno, sok. Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet. Ljubljana: Slovenska Matica. (poglavja o literarni imagologiji).

Angelo Ara idr, , 2000: Trieste: un’identità di frontiera. Torino: Einaudi.

Thomas O. Beebee, 2008: Nation and region in modern American and European fiction. West Lafayette, Ind.: Purdue University Press, cop. (Comparative cultural studies).

Manfred Beller (ur.), 1996: L’immagine dell’altro e l’identità nazionale: metodi di ricerca letteraria. Fasano: Schena (Il confronto letterario; 24).

– – et al. (ed.), 2007: Imagology: the cultural construction and literary representation of national characters: a critical survey. Amsterdam–New York: Rodopi.

Anna Bogaro, 2010: Letterature nascoste. Storia della scrittura e degli autori in lingua minoritaria in Italia. Roma: Carocci.

Lavo Čermelj, 1965: Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama. Ljubljana: Slovenska matica.

Theo D’haen et al. (ed.), 2000: Images of Westerners in Chinese and Japanese literature. Amsterdam–Atlanta, GA: Rodopi.

Davor Dukić, 2012: Imagologie heute: Ergebnisse, Herausforderungen, Perspektiven = Achievments [i.e. Achievements], challenges, perspectives. Bonn: Bouvier (Aachener Beiträge zur Komparatistik; Bd. 10).

Roberto Finzi et al. (ed.): Storia d’Italia: le regioni dall’unità a oggi. Il Friuli–Venezia Giulia. Torino: Giulio Einaudi.

Linda Hutcheon et al. (ed.), 2002: Rethinking literary history: a dialogue on theory. Oxford–New York: Oxford University Press.

Božidar Jezernik, 2004: Wild Europe: the Balkans in the gaze of Western travellers. London–Saqi: The Bosnian Institute.

Milica Kacin Wohinz in Jože Pirjevec, 2000: Zgodovina Slovencev v Italiji 1866–2000. Ljubljana: Nova revija (Zbirka Korenine / Nova revija).

Tullio Kezich, 2003: Sulla triestinità. Trieste: Università degli studi di Trieste.

Tone Smolej (ed.): Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti: imagološko berilo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Daniel-Henri Pageaux, 2008: Imagološke razprave. Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis, Fakulteta za podiplomski humanistični študij (Knjižna zbirka Documenta / ISH; 17).

Marija Pirjevec (ed.), 2001: Tržaška knjiga: pesmi, zgodbe, pričevanja. Ljubljana: Slovenska matica.

– –, (ed.), 2008: L’altra anima di Trieste: saggi, racconti, testimonianze, poesie. Prev. Marko Apollonio. Trieste: Mladika.

Katia Pizzi et al. (ed.), 2011: The cultural identities of European cities. Godela Weiss-Sussex. Oxford–New York: P. Lang, cop.

– –. 2007: Trieste: italianità, triestinità e male di frontiera. Bologna: Gedit.

Mary Louise Pratt, 2008: Imperial eyes: travel writing and transculturation. London–New York: Routledge.

Giuseppe Stefani, 1959: La lirica italiana e l’irredentismo: da Goffredo Mameli a Gabriele d’Annunzio. Bologna: Cappelli.

Ana Toroš, 2011: Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Nova Gorica: univerza.

Angelo Vivante, 1984: Irredentismo adriatico. Trieste: Italo Svevo.

Baccio Ziliotto, 1924: Storia letteraria di Trieste e dell’Istria. Trieste: La Editoriale Libraria.cobisscobiss

Načini ocenjevanja

Predpogoj za pristop k izpitu je aktivna udeležba na predavanjih (vsaj 80 %), kar vključuje sodelovanje v diskusijah in sprotno delo (domače naloge ipd.), – pisni izpit, – seminarsko delo.

Reference nosilca

Prof. dr. Ana Toroš je zaposlena na Fakulteti za humanistiko ter v raziskovalnem centru za humanistiko Univerze v Novi Gorici (UNG). Poleg pedagoškega in raziskovalnega dela opravlja delo direktorice študijskega programa Humanistika III. stopnje, ki deluje v okviru Fakultete za podiplomski študij UNG. Njeno raziskave so usmerjene na področje regionalne primerjalne književnosti in literarne imagologije, pri čemer jo zanima večjezična literatura na območju dežele Furlanija Julijska krajina (Italija) ter v Goriški in Obalno-kraški regiji. V tem okviru je problemsko obravnavala literarni opus Alojza Gradnika ter tržaško poezijo prve polovice 20. stoletja. V zadnjem času se posveča komparativnim obravnavam avtorjev 20. in 21. stoletja

Univerzitetna koda predmeta: 3IK056

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Samostojno delo: 150 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Jeziki: slovenski ali angleški

Metode poučevanja in učenja:
predavanje, diskusija, analiza literarnih besedil (skupna in individualna), priprava referatov in seminarske naloge s področja literarne imagologije.