Fakulteta za podiplomski študij

Identiteta in jezik

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Humanistika (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Osnovni cilj predmeta je razumeti odnos med jezikom in identiteto pri posamezniku in skupini. Ker je ta odnos najlažje opazovati v večjezičnem okolju, kjer mora posameznik vsakodnevno izbirati med posamezniki jeziki / jezikovnimi sistemi, ga bomo opazovali pri Slovencih in Furlanih v Italiji. Študent bo skozi študij ustrezne literature in s pomočjo lastnih terenskih zapiskov spodoben analizirati odnos posameznika in skupine do lastne identitete v različnih govornih položajih, sposoben bo razumeti dinamiko spreminjanja individualne in kolektivne identitete, ki jih sprožajo spreminjajoče se družbene in socialne razmere.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Aktivno poznavanje angleškega jezika, aktivna udeležba na predavanjih (vsaj 80 %), aktivna udeležba pri terenskem delu (priprava terenskih zapiskov), sodelovanje v diskusijah in sprotno delo (študij zahtevane literature).

Vsebina

Posamezni jezik se razvija glede na potrebe skupine govorcev, ki ga govorijo na določenem geografskem območju in v določenem času. Skupina govorcev, ki uporablja isti jezik, si navadno deli enak način življenja in kulture. Zato je jezik vedno tesno povezan z identiteto skupine, ki ga uporablja, in njenih posameznikov.

Skozi jezik stvarem pripisujemo pomene, pomen pa vzpostavlja vez med našim konceptualnim in jezikovnim sistemom. Razmišljanje o neki kulturi in identiteti je tako pravzaprav razmišljanje o skupnih konceptih, skupnem jezikovnem sistemu in kodih (pravilih), ki vzpostavljajo povezavo med konceptualnim in jezikovnim sistemom.

Identiteta in jezik sta v stalnem spreminjanju, kar pomeni, da je prihodnost posameznikove ali skupinske identitete odvisna od trdnosti odnosa med jezikom in skupno identiteto, nič ni samo po sebi dano, odnos med njima je potrebno ozavestiti, ga gojiti in varovati.

Predvideni študijski rezultati

Študent bo skozi teoretična spoznanja sociolingvistike, psiholingvistike in jezikoslovja spoznal različne vrste identitet (posameznikovih in skupinskih), med njimi še posebej t.i. teritorialne identitete, to je lokalno, regionalno, etnično in narodno pri posameznih narodih, posebej pa pri Slovencih. Skozi ustrezno znanstveno in strokovno literaturo bo spoznaval konstituiranje posameznih narodnosti (etnij) in narodov v Evropi ter razlike v smislu konstituiranja narodne : etnične identitete (npr. Slovenci : Baski), s pomočjo sociolingvističnih intervjujev furlanskih in slovenskih govorcev v Italiji pa bo spoznaval vzroke, zakaj smo se Slovenci konstituirali kot narod, Furlani pa kot etnija.

Temeljna literatura in viri

  • Edwards, John 2009: Language and Identity. Cambridge, New York, Melbourne: Cambridge University Press.
  • Fakin Bajec, Jasna 2011: Procesi ustvarjanja kulturne dediščine. Kraševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe. Ljubljana: Založba ZRC in ISN ZRC SAZU.
  • Fishman, Joshua A. and García, Ofelia 2010: Language & Ethnic Identity. Volume I, Disciplinary & Regional Perspectives. Second Edition. Oxford, New York: Oxford University Press.
  • Coulmas, Florian 2011: Untrodden paths in linguistics identity research : special issue (general editor Joshua A. Fishman). Berlin, New York: Mouton de Gruyter.
  • Hall, Stuart, Gay, Paul de (ed) 2010: Questions of cultural identity. Los Angeles [etc.]: Sage.
  • Huntington, P. Samuel 2004: Who are we? America’s Great Debate. Sydney: Simon&Schuster UK.
  • Preston, P. W. 1997: Political/Cultural Identity. Citizens and Nations in a Global Era. London, Thousand Oaks, New Delhi: Sage Publications.
  • Rizman, Rudi: Globalizacija in kultura: konflikt ali sinergija? In: Obdobja 20. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko in Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 27–42.
  • Robotycky, Czesław (ed.) 2000: Cultural Identity and Ethnicity in Central Europe. Proceedings of the International Conference on Ethnic and National Minorities in Central and Eastern Europe. Cracow: Jagiellonian Univerity.
  • Vassberg, M. Liliane 1993: Alsatian Acts of identity. Language Use and Language Attitudes in Alsace. Cleveton, Philadelphia, Adelaide: Multilingual Matters 90.
  • Vodopivec, Peter 2006: Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Ljubljana: Modrijan.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit (50%), seminarska naloga (50%).

Reference nosilca

Doc. dr. Danila Zuljan Kumar je zaposlena v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU, kjer je njena poglavitna naloga delo za Slovenski lingvistični atlas. Na Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici vodi interdisciplinarno skupino raziskovalk s temeljno nalogo: Zahodna slovenska narodnostna meja v luči sprememb časa. V okviru te naloge raziskuje zahodna slovenska narečja ter se osredotoča na jezikovni stik s sosednjimi furlanskimi narečji. Na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici predava pri predmetu slovenska dialektologija. Njene raziskave v zadnjem času so usmerjene v povezave med jezikom in identiteto na dveh nivojih, in sicer na povezavo med lokalno identiteto in rabo narečja ter na povezavo med izbiro jezika in izbiro identitete v večjezičnem okolju (na primeru Slovence in Furlanov v Italiji).

Bibliography:

1. ZULJAN KUMAR, Danila. Jezik, skupnost, identiteta: odnos do prvega (maternega) jezika v času globalizacije (primer Beneških Slovencev in Furlanov). Goriški letnik, ISSN 0350-2929, 2011, [Št.] 35, str. 229-242. [COBISS.SI-ID 36625709]

2. ZULJAN KUMAR, Danila. Словенский язык и словенская национальная, региональная и локальная идентичность. Slavistica Vilnensis. V tisku. In print.

3. ZULJAN KUMAR, Danila. Odraz slovensko-furlanskega jezikovnega stika v leksiki pomenskih polj polje, vrt in sadovnjak v govoru Medane. V/In: JESENŠEK, Marko (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 287-304. [COBISS.SI-ID 33032749]

4. ZULJAN KUMAR, Danila. Jezikovno preklapljanje v jeziku v stiku. V/In: NOVAK-POPOV, Irena (ur.). Slovenski mikrokozmosi – medetnični in medkulturni odnosi, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije, ISSN 1408-3043, 20). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2009, str. [62]-78. [COBISS.SI-ID 30460461]

5. ZULJAN KUMAR, Danila. Figurative Expressions in the Slovenian Linguistic Atlas. Dialectologia 13, 2014. 107-119.

Univerzitetna koda predmeta: 3IK061

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Samostojno delo: 150 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Metode poučevanja in učenja:
frontalna metoda, metoda sociolingvističnega opazovanja (v dvojezičnih šolah v italiji), metoda sociolingvističnega intervjuja dvo- ali večjezičnih govorcev, katerega cilj je razumeti motive jezikovne izbire posameznika v vsakokratnem jezikovnem položaju.