Fakulteta za podiplomski študij

Družba v dobi modernizacije

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Humanistika (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Predmet daje študentu temeljna znanja o družbeni zgodovini in kontekstualizaciji družbenega razvoja, struktur in dogajanj v procesu modernizacije. Študent pridobi izkušnje v samostojnem in skupinskem seminarskem delu, raziskovalnem delu v knjižnicah, arhivih ali na terenu, oblikovanju znanstvenih in strokovnih besedil, javnih predstavitev vsebin.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za opravljanje študijskih obveznosti pri predmetu Družba v dobi modernizacije je redni obisk predavanj (75% navzočnost) in aktivna udeležba pri predavanjih – vključevanje v razprave, sprotno branje izpostavljene literature z ustnim nastopom (cca 15–20 min). Na koncu predavanj in seminarskega dela bodo študenti oddali tudi samostojno zaključno/izpitno nalogo (20 strani).

Predznanje, ki se pri predmetu zahteva, je znanje s področja zgodovine, s poudarkom na družbenih tematikah. Od študentov se pričakuje aktivno znanje angleškega jezika.

Vsebina

Predmet obravnava družbeni razvoj in evropsko družbo v luči transformacij, do katerih je prišlo v dobi modernizacije od konca 18. stoletja do obdobja med svetovnima vojnama. Deli se na tri dele: pregled družbene zgodovine s poudarkom na demografskih, gospodarskih, političnih in kulturnih dejavnikih ter posledicah kontinuitet in diskontinuitet dolgega trajanja; na monografski del, posvečen poglobitvi izbranih tem; seminarski del, posvečen samostojnemu študiju izbranih tem ali vidikov. V uvodnem delu je pozornost osredotočena na teoretične podlage in metodološke pristope k socialni zgodovini. Tematski del obsega poglavja o prehodu od stanovske k razredni družbi in preobrazbi družbenih struktur v dobi modernizacije, o demografskem prehodu, o zgodovini dela in vidikov vključevanja v nove oblike proizvodnje, o družbenih razredih in razslojevanju, družini, urbanizaciji, migracijah, mestni in podeželski družbi, izobraževanju, javnem in zasebnem življenju, institucijah, družbenih gibanjih, družbenih konfliktih, sekularizaciji, politicizaciji in nacionalizaciji družbenega življenja, državnih upravnih sistemih, družbenem nadzoru in socialni državi.

Slušatelji so seznanjeni z razvojem polja socialne zgodovine, zgodovinskimi šolami, relevantno literaturo in viri za preučevanje socialne zgodovine, z znanstvenimi inštitucijami, revijami, spletni pripomočki. Poudarek je na zgodovini Evrope in Sredozemlja, s posebnim poudarkom na srednji in jugovzhodni Evropi ter na primerjalnem pristopu.

Predvideni študijski rezultati

Študent spozna metodološke pristope, pridobi pregledno in deloma specifično znanje o predmetnih vsebinah. Ustvari si podlago za samostojno preučevanje in razumevanje tem s polja družbene zgodovine, za kritično branje literature in delo z viri. Zna artikulirati, kontekstualizirati, povezovati in presojati družbena dogajanja na makro, mezo in mikroravni. Spozna nekatere raziskovalne metode in vire ter zadevajočo temeljno literaturo. Spozna spletna in druga referenčna mesta (institucije, arhive, knjižnice) za samostojno delo na polju socialne zgodovine.

Temeljna literatura in viri

Bade K. (2003): Migration in European History, Wiley-Blackwell.

Ariès P., Duby G. (1994): A History of Private Life: From the Fires of Revolution to the Great War v. 4, Harvard University Press.

Barbagli M., Kertzer D. I. (2003): The history of the European family. 2. Family life in the long nineteenth century, 1789–1913, New Haven, London.Bayly C. A. (2007): The Birth of the Modern World, 1780–1914. Global Connections and Comparisons, University of Cambridge

Blaznik P, Grafenauer B., Vilfan S. (1980): Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog, 2 zv., Državna založba Slovenije, Ljubljana.

Bush M. L. (1992): Social Orders and Social Classes in Europe since 1500: Studies in Social Stratification, London and New York, Longman.

Hobsbawm E. (1996): The Age of Revolution, Vintage.

Hobsbawm E. (1996): The Age of Capital, Vintage.

Hobsbawm E. (1989): The Age of Empire, Vintage.

Hudson P. (1992, 2004, 2007): The industrial revolution, Hodder, London.

Katznelson I., Zolberg A. R. (eds.) (1986): Working-class formation: Nineteenth-century patterns in Western Europe and the United States, Princeton University Press.

Kocka J. , Mitchel A. (1993): Bourgeois Society in 19th Century Europe, Berg Publishers.

Laslett P. (2000): The world we have lost. Further explored

Lees A., Lees L. H. (2007): Cities and the Making of Modern Europe, 1750–1914, Cambridge University Press, Cambridge.

Livi Bacci M., Prebivalstvo v zgodovini Evrope, Ljubljana 2005.

Moch L. P. (1992): Moving Europeans. Migration in Western Europe since 1650, Bloomington-Indianapolis.Kocka J., Mitchel A. (1993): Bourgeois Society in Nineteenth-Century Europe.

Sieder R. (1998): Socialna zgodovina družine, Studia humanitatis, ZRC, Ljubljana.

Tilly L. A., Scott J. W (1989): Women, work and family, Routledge.

Načini ocenjevanja

Skupinsko seminarsko delo (ustno, predstavitve) / Samostojno seminarsko delo (pisno) / Ustni izpit

Reference nosilca

Aleksej Kalc (Trst, 1957) je diplomiral iz zgodovine na univerzi v Trstu in doktoriral iz zgodovinske antropologije na Istitutum Studiorum Humanitatis v Ljubljani. Zaposlen je kot zgodovinar raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU V Ljubljani in na Fakulteti za humanistične študije na Univerzi na Primorskem v Kopru. V letih 2007–2013 je poučeval na UP FHŠ predmete Modernizacija, Primerjalna zgodovine Evrope in Sredozemlja, Zgodovina novega veka in Sodobna zgodovina, v š.l. 2014–15 je predaval predmeta Zgodovina migracij in metodologija empiričnega dela v humanistiki na Fakulteti za humanistiko na Univerzi v novi Gorici, na Fakulteti za humanistiko Univerze v Trstu pa je vodil Laboratorij zgodovine in državljanske vzgoje. Raziskovalno se ukvarja s socialno zgodovino s poudarkom na zgodovini prebivalstva, migracijah, urbani zgodovini in zgodovini migracijskih politik.

KALC, Aleksej. Tržaško prebivalstvo v 18. stoletju : priseljevanje kot gibalo demografske rasti in družbenih sprememb, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko; Trst: Narodna

in študijska knjižnica, 2008. 344 str., graf. prikazi. ISBN 978-961-6732-05-5. [COBISS.SI-ID 243386112]

KALC, Aleksej. Immigration policy in eighteenth-century Trieste. V: MUNCK, Bert De (ur.), WINTER, Anne (ur.). Gated communities? : regulating migration in early modern cities. Farnham: Ashgate, cop. 2012, str. 117–134. [COBISS.SI-ID 2170579]

KALC, Aleksej. Vidiki razvoja prebivalstva Goriške-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne vojne. Acta Histriae, ISSN 1318-0185, 2013, letn. 21, št. 4, str. 683–706, ilustr. [COBISS.SI-ID 36537901]

KALC, Aleksej. Žensko priseljevanje in zaposlovanje v Trstu na prelomu 19. in 20. stoletja. Dve domovini, ISSN 0353-6777. [Tiskana izd.], 2014, [Št.] 40, str. 11–22.

KALC, Aleksej. Tržaški fakini, gospodarsko neprecenljivi socialni prestopniki: predavanje na znanstvenem posvetovanju “Zakon preživetja: nelegalne prakse in ljudski odpor”, Fakulteta za humanistične študije, Koper, 20. jun. 2014. [COBISS.SI-ID 37478957]

Univerzitetna koda predmeta: 3IK063

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Samostojno delo: 150 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Metode poučevanja in učenja:
predmet sestoji iz predavanj, skupinskega seminarskega dela (branje in diskusija literature), samostojnega seminarskega dela (seminarska naloga in njena predstavitev) in terenskega dela (med drugim seznanitev z delom v institucijah, ki hranijo gradivo o socialni zgodovini).