Fakulteta za podiplomski študij

Dvajseto stoletje – stoletje globalizacije

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Humanistika (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

skupinska dinamika

delo z različnimi viri

delo na terenu

predstavitev javnosti

pisanje znanstvenih in strokovnih člankov

obvladanje raziskovalnih metod

obvladanje velikega števila informacij

sposobnost logične in koherentne organizacije podatkov

kritična analiza in sinteza

sposobnost argumentiranja, dialoga

sposobnost postavljanja tez in zaključkov raziskovalnega dela

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

Formalni pogoj za vključitev v delo je končan študij na dodiplomski stopnji in vpis na podiplomski študij.

Vsebina

Predmet bo obravnaval različne vidike globalne zgodovine ter spremljajoče idejne tokove in prakse, ki so usmerjali modernizacijo in transformacijo 20. stoletja. Tako bo časovno zajel dobo od vzpona nacionalizma v drugi polovici devetnajstega stoletja ter oblikovanja modernih političnih strank in vzpostavitve tradicionalne evropske idejnopolitične razdelitve političnega prostora na konservativni, liberalni in socialistični tabor pa do konca bipolarne svetovne ureditve konec prejšnjega stoletja. Ta čas so v geopolitičnem pogledu usodno zaznamovale tri prelomnice (prva in druga svetovna vojna ter padec berlinskega zidu), ki so ključno vplivale na svetovno ravnotežje. Prišlo je do razpada večnacionalnih cesarstev ter imperijev ter oblikovanja nacionalnih držav. Globalno tekmo za prevlado je zaznamoval po prvi svetovni vojni tudi spopad družbenopolitičnih in ekonomsko-tehnoloških modelov. Spopad je privedel do korenitih družbenih in političnih sprememb, ki so vplivale na vse sloje posameznih družb ter zajele ves svet. V tem oziru bo pozornost usmerjena tudi na vlogo množic ter družb množic in modernizacije kot kulturnih in družbenih fenomenov, kot so rast masovne politike, zlasti kot temelja totalitarnih ideologij in liberalne demokracije, pa tudi masovne mobilizacije v drugih političnih in družbenih procesih, zlasti vojnah 20. stoletja.

V tem kontekstu bodo osrednja izhodišča predmeta usmerjena k pojasnitvi temeljnih vzročno-posledičnih procesov, ki so v kompleksnih ter deloma tudi protislovnih okoliščinah vplivali in vzajemno součinkovali na politično strategijo v časovnem obdobju, ki zajema skoraj stoletje in pol.

Predmet bo obravnaval odnos med nacionalizmom, totalitarizmi, kolonializmom ter nacionalnimi in večnacionalnimi državami. Uporabljena bo primerjalna perspektiva za predstavitev globalne dimenzije posameznih tematik, obenem pa bo analiziran tudi vpliv socialnih fenomenov kot so modernizacija, nacionalizem, vojna, revolucija na globalne procese.

Predmet bo vključeval teoretična izhodišča, prav tako pa bo analiziral različne prakse ter bo vzpodbujal kreativno povezovanje teoretičnih problemov s specifičnimi, konkretnimi zgodovinskimi vprašanji.

Predvideni študijski rezultati

spoznavanje dinamik in specifik 1. in 2. svetovne vojne

spoznavanje posameznih političnih taborov v slovenskem in evropskem kontekstu

poznavanje pojmov kot so nacionalizem, totalitarizem, globalizacija v historični perspektivi

umestitev nacionalne komponente v zgodovinskih procesih 20. stoletja

Temeljna literatura in viri

Mark Mazower, Temna celina. Dvajseto stoletje v Evropi. Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.

Eric Hobsbawm, Čas skrajnosti – svetovna zgodovina 1914–1991. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 2000.

Slovenska novejša zgodovina. Ljubljana, Mladinska knjiga 2005 (Izbrana poglavja).

Tony Judt, Povojna Evropa: 1945–2005. Ljubljana, Mladinska knjiga 2007.

Paul Fussel,Velika vojna in moderni spomin. Ljubljana: Studia humanitatis, 2013.

Winter, Jay, The Great War in history: debates and controversies, 1914 to the present Cambridge ; New York: Cambridge University Press, 2006.

The Cambridge History of the First World War. Vol. 1–3, edited by Jay Winter. – Cambridge; New York: Cambridge University Press, 2014 (izbrana poglavja) (selected chapters)

Načini ocenjevanja

Dva eseja po 30.000 znakov (s presledki)

Reference nosilca

Nosilca predmeta sta habilitirana visokošolska učitelja.

Prof. dr. Petra Svoljšak, znanstvena svetnoca na ZRC SAZU, je raziskovalka zgodovine 1. svetovne vojne. Njena raziskovanja so osredotočena na problematike civilne izkušnje vojne, begunce, vsakodnevno življenje med vojno, okupacije, žrtve vojne in spomin. Raziskuje kulturno zgodovino 1. svetovne vojne in procese demobilizacije in rekonsrukcije po vojni.

Izbor:

- Soča, sveta reka: italijanska zasedba slovenskega ozemlja (1915–1917), (Zbirka Korenine). Ljubljana: Nova revija, 2003

- La popolazione civile nella Slovenia occupata. In: BIANCHI, Bruna (ur.). La violenza contro la popolazione civile nella Grande guerra: deportati, profughi, internati. Milano: UNICOPLI, 2006, 147-163.

- La memoria della guerra in Slovenia. In: MONTICONE, Alberto (ur.), SCANDALETTI, Paolo (ur.), BALBI, Marco. Esercito e popolazioni nella Grande Guerra : autunno 1917. Udine: Gaspari, cop. 2008, 79–85.

- The social history of the Soča/Isonzo region in the First World War. In: TENFELDE, Klaus (ur.), RUTAR, Sabine (ur.), WÖRSDÖRFER, Rolf (Ed.). Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien, (Mitteilungsblatt des Instituts für soziale Bewegungen, Nr. 41). Essen: Klartext, 2009, 2009, [Bd.] 41, 89–109

- The language policy of the Italian army in the occupied Slovenian territories, 1915–17. In: FOOTITT, Hilary (ur.), KELLY, Michael (ur.). Languages and the military : alliances, occupation and peace building, (Palgrave studies in languages at war). Houndmills [etc.]: Palgrave Macmillan, 2012, 70-85.

- Slovenian Historiography and Collective Memory of World War I in the First Yugoslavia (1918 – 1941). In: Jozef Niznik (ed). Twentieth Century wars and European Memory. (Studie in social sciences, philosophy and history of ideas, volume 1). Peter Lang Edition, 2013, 205–216.

- SVOLJŠAK, Petra, GODEŠA, Bojan. Italian interwar administration of Slovenian ethnic territory : Italian ethnic policy. V: DORNIK, Wolfram (ur.), et al. Frontwechsel : Österreich-Ungarns “Großer Krieg” im Vergleich. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2014, str. 303–323.

- Prva svetovna vojna in Slovenci: 1. del. V: Zgodovinski časopis 47, št. 2 (1993), str. 263–287.

- Prva svetovna vojna in Slovenci: II. 1945–1992. V: Zgodovinski časopis. 47, št. 4 (1993), str. 547–567.

Dr. Bojan Godeša, znanstveni svetnih na Inštitutu za novejšo zgodovino, je raziskovalec zgodovine 2. svetovne vojne. Njegove raziskave so osredotočene na problematike politične in kulturne zgodovine, zgodovino ideologij in totalitarnih ideologij, ki so povzročile 2. svetovno vojno, raziskuje okupacijske režime med 2. svetovno vojno in njihove posledice.

Izbor oblik:

– Kdor ni z nami, je proti nam. Slovenski izobraženci med okupatorji,

Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom. Ljubljana: Cankarjeva založba 1995.

– Izgubljeni spomin na Antona Korošca. Iz zapuščine Ivana Ahčina. Ljubljana: Nova revija 1999 (skupaj z/with Ervin Dolenc).

– Jozef Tiso a Anton Korošec – vzt’ahy medzi Slovákmi a Slovincami. Historicky časopis, 53, 2005, N. 2, pp. 365–379.

– Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino 2006.

– Storia della resistenza e della guerra mondiale. La Slovenia e l’ex-Jugoslavia. Contemporanea. Rivista di storia dell’800 e del’900. Anno IX, numero 1, gennaio 2006, pp. 123–132 (skupaj z/with Boris Mlakar).

– I comunisti sloveni e la questione di Trieste durante la Seconda guerra mondiale. Qualestoria 2007, št. 1. La storia al confine e oltre il confine. Uno sguardo sulla storiografia slovena, pp. 119–132.

– La Slovenia e le sue vittime (1940–1946). Pallante Pierluigi (ed.), Foibe, memoria e futuro. Atti dei convegni internazionali di Roma e di Rovigo. Roma, Riuniti, 2007, pp. 189–203 (skupaj z/with Tadeja Tominšek Rihtar).

– Social and cultural aspects of the historiography on the Second World War in Slovenia. Sozialgeschichte und soziale Bewegungen in Slowenien / Social History and Social Movements in Slovenia. Mitteilungsblatt des Instituts für soziale Bewegungen 41/2009, pp. 111–125.

– Čas odločitev. Katoliški tabor in začetek okupacije. Ljubljana: Mladinska knjiga 2011.

– Italian interwar administration of Slovenian ethnic territory : Italian ethnic policy In: Frontwechsel. Ősterreich-Ungarns »Grosser Krieg« im Vergleich. Wolfram Dornik, Julia Walleczek-Fritz, Stefan Wedrac (Hg.). Bőhlau Verlag Wien – Kőln – Weimar, 2014, pp. 303–323. (skupaj z/with Petra Svoljšak)

Univerzitetna koda predmeta: 3IK065

Letnik: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 30 ur
  • Samostojno delo: 150 ur

Vrsta predmeta: izbirni predmet

Metode poučevanja in učenja:
individualno delo s študenti bralne / diskusijske skupine seminarji delavnice