Fakulteta za podiplomski študij

Uvod v krasoslovje

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Prepletenost geoloških, hidroloških, geokemičnih in bioloških dejavnikov in procesov na krasu, botruje razvoju izjemnih površinskih in podzemnih oblik, specifičnemu pretakanju podzemnih voda in obstoju edinstvenih podzemnih habitatov. Naravne danosti kraških območij ponujajo številne družbene izzive tistim, ki upravljajo in načrtujejo življenje na krasu.

Krasoslovje je interdisciplinarna veda oz. »integralni sistem ved o krasu«, ki prepleta pristope in metode različnih naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih znanosti. Krasoslovec mora razumeti kras, njegov razvoj, naravne značilnosti, razširjenost in razvojne izzive, s katerimi se sooča družba.

Cilji predmeta so:

  • da študent spozna in razume raznolikost procesov in dejavnikov na krasu,
  • da se seznani s krasoslovjem, kot integralno vedo o krasu,
  • da spozna razširjenost in značilnosti krasa po svetu in v regiji iz katere prihaja,
  • da spozna vire in rešitve s krasom povezanih družbenih izzivov,
  • da pridobi znanje o ekologiji kraških podzemeljskih habitatov ter njihovi biodiverziteti, biotskih procesih in biogeografiji.

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Krasoslovje kot integralni sistem ved o krasu

- Tradicija slovenskega krasoslovja, matični Kras in klasični kras

- Vsebinsko in organizacijsko celostno krasoslovje v razvoju znanosti in družbe

- Kraške kamnine: katere so, kako in v kakšnih okoljih nastanejo, kakšne so njihove značilnosti

  • Razvoj krasa:

- raztapljanje in transport snovi v krasu

- nastanek in pomen strukturnih elementov za razvoj krasa

- vrsta, razvoj in pomen kraških površinskih oblik

- vrsta razvoj in pomen drobnih kraških oblik

- razvoj jam

  • Kraška hidrogeologija:

- značilnosti kraških vodonosnikov

- pretakanje voda v krasu

- transport snovi v kraškem vodonosniku

  • Sedimenti na krasu:

- vrste sedimentov na krasu, kje so, kako nastanejo in kakšen je njihov pomen

- določanje starosti sedimentov

  • Življenje v kraškem podzemlju:

- ekologija kraških podzemeljskih habitatov

- živali kraškega podzemlja: vrste in njihove interakcije, prilagoditve, razširjenost, vroče točke podzemeljske biodiverzitete v svetu

  • Mikrobiologija okolja:

- hidroekosfera

- litoekosfera

  • Kras po svetu:

- najpomembnejša kraška območja na svetu

- značilnosti krasa v različnih klimatskih območjih

- najdaljši in najgloblji jamski sistemi na svetu

  • Kras v regiji, iz katere prihaja študent:

- razvoj ozemlja, strukturne in litološke značilnosti krasa izbrane regije

- najpomembnejši jamski sistemi, njihov razvoj in značilnosti

- geomorfološke značilnosti krasa

- hidrogeologija glavnih kraških porečij

  • Razvojni izzivi na krasu

Predvideni študijski rezultati

Študent pridobi temeljno znanje in razumevanje krasa. Spozna naravne značilnosti krasa: nastanek in razvoj kraških kamnin, procese zakrasevanja, pretakanje vode v krasu, razvoj jam in kraškega površja, značilnosti podzemeljskih habitatov, razširjenost krasa po svetu, značilnosti naših kraških območij in razvojne izzive, ki jih ponuja kras. Študent spozna krasoslovje kot vedo in se seznani z temeljno krasoslovno literaturo.

Temeljna literatura in viri

  • Ford, D.C., Williams, P., 2007. Karst Hydrogeology and Geomorphology. John Wiley & Sons, Chichester.
  • Palmer, A.N., 2007. Cave geology. Cave Books, 454 str., Dayton, Ohio.
  • White, W. B. (ur.), Culver, D. C. (ur.), 2012: Encyclopedia of caves. 2nd ed., Academic Press, Amsterdam.
  • Tucker, M.E. 2001: Sedimentary petrology, An Introduction to the Origin of Sedimentary Rocks (3rd edition), 262 str., Blackwell science, Oxford.
  • Culver D. C., Pipan T. 2009: The Biology of Caves and Other Subterranean Habitats. Oxford University Press, Oxford.
  • Gams, I., 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in času, 515 str. ZRC Publishing, Ljubljana.
  • Gunn, J., 2004. Encyclopedia of caves and karst science. Fitzroy Dearborn, New York.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Izpit je sestavljen iz več tematskih sklopov: • Geologija krasa • Geomorfologija krasa • Speleologija • Hidrogeologija krasa • Biologija krasa • Regionalno krasoslovje • Krasoslovje in razvojni izzivi na krasu Za vsak sklop je zadolžen eden izmed predavateljev. Ustni zagovor predstavlja 80 % končne ocene. Pogoj za pristop k izpitu je pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko iz osnov krasoslovja ali določen vir, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela. Pisni del predstavlja 20 % končne ocene. 80/20

Reference nosilca

Upokojeni zaslužni redni profesor krasoslovja.

(Izredni profesor krasoslovja – izr. prof. dr. Franci Gabrovšek).

Izr. prof. dr. Franci Gabrovšek : Bibliografija:

1. GABROVŠEK F., HÄUSELMANN P., AUDRA P., 2014: 'Looping caves’ versus 'water table caves’ : the role of base-level changes and recharge variations in cave development. Geomorphology, 204, 683-691.

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0169555X13004741

2. GABROVŠEK F., STEPIŠNIK U., 2011: On the formation of collapse dolines : a modelling perspective. Geomorphology, 134, 1-2, 23-31.

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0169555X1100290X

3. GABROVŠEK F., DREYBRODT W., 2010: Karstification in unconfined limestone aquifers by mixing of phreatic water with surface water from a local input: a model. Journal of Hydrology, 386, 130-141.

4. GABROVŠEK F., ROMANOV D., DREYBRODT W., 2004: Early karstification in a dual-fracture aquifer: the role of exhange flow between prominent fractures and a dense net of fissures. Journal of Hydrology, 299, 45-66.

5. GABROVŠEK F., DREYBRODT W., 2001: A model of the early evolution of karst aquifers in limestone in the dimensions of lenght and depth. Journal of Hydrology, 240, 206-224.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR001

Letnik: 1

Semester: 1

Nosilec predmeta:

Predavatelj:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 40 ur
  • Seminar: 50 ur
  • Samostojno delo: 180 ur

Vrsta predmeta: obvezni

Jeziki: slovenski, angleški

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • seminarsko delo v pisni obliki • individualno delo na določeni izbrani temi • poglobljeno poznavanje določenega dela tematike, glede na vsebino študentovega doktorskega dela • terensko delo