Fakulteta za podiplomski študij

Starost kraških procesov

Predmet se izvaja v programu:
Podiplomski študijski program Krasoslovje (tretja stopnja)

Cilji in kompetence

Kraški in jamski sedimenti so sorazmerno poseben tip geološkega materiala. Kraško okolje je naklonjeno tako ohranitvi paleontoloških ostankov kot njihovemu razkroju. Na eni strani je kras poznan kot bogat z nahajališči paleontoloških ostankov, na drugi strani pa je večinoma jamskih zapolnitev popolnoma sterilnih, posebno sedimenti iz notranjosti jam. Drugi problem je razpad in mešanje različnih jamskih sedimentov, ki zabrišejo njihov prvotni zapis. Zaradi tega se je potrebno datiranja kraških procesov lotiti z različnimi datacijskimi metodami. Zaradi dejstva da se kras in jame razvijajo od Arhaika naprej se lahko uporablja skoraj vse datacijske metode, razen seveda tistih, ki so prirejene za datacije magmatskih in metamorfnih kamnin. Metode, ki določujejo starost jamskih sedimentov direktno, temeljijo na fizikalnih, kemičnih in bioloških metodah ter klasičnih geoloških in stratigrafskih. Študent spozna različne datacijske metode, ki jih delimo v šest kategorij. Prav tako obvlada vrednotenje rezultatov pridobljenih z različnimi datacijskimi metodami, ki je odvisno od drugih geoloških zapisov, geološkega konteksta, poznavanja zanesljivosti in limita metode. V okviru predmeta se bo študent seznanil tudi s paleokrasom, stratigrafskimi vrzelmi, problemi datiranja začetka zakrasevanja, različnih faz zapolnitev jam, razvoja kraških oblik, itd

Pogoji za vključitev v delo oz.
za opravljanje študijskih obveznosti

/

Vsebina

  • Uvod
  • Datacijske metode
  • Siderijske metode
  • Izotopske metode
  • Radigene metode
  • Kemične in biološke metode
  • Geomorfne metode
  • Korelacijske metode
  • Napake metod in vrednotenje njihovih rezultatov
  • Datacije paleokrasa
  • Datacije različnih obdobij zakrasevanja in zapolnitvenih faz na krasu

Predvideni študijski rezultati

Bistvo pridobljenih rezultatov je zavedanje pomena poznavanja starosti jamskih sedimentov in s tem tudi jame in procesov zakrasevanja sploh, obvladanje ustrezne terminologije ter poznavanje metod datiranja, tako relativnih kot tudi absolutnih. Študent pozna metode v taki meri, da je sposoben samostojno odločati o izbiri metode za določen problem, razumeti rezultate in tudi poznati slabosti in možne napake določene metode.

Temeljna literatura in viri

  • Bosák, P., Ford, D.C., Glazek, J. & Horaček, I., (Ed.)1989: Paleokarst. A Systematic and Regional Review. Elsevier-Academia, Amsterdam –Praha.
  • Bosák, P., 2002: Karst processes from the beginning to the end: how can they be dated? in Gabrovšek, F. (Ed.) Evolution of Karst: From Prekarst to Cessation, Carsologica, Založba ZRC, 191-223, Ljubljana.
  • Bosák P., Pruner, P., Mihevc, A. & Zupan Hajna, N., 2000: Magnetostratigraphy and unconformities in cave sediments: case study from the Classical Karst, SW Slovenia. Geologos, 5, 13-30, Poznań.

Načini ocenjevanja

Ustni izpit je namenjen ocenjevanju znanja, ki ga študent pridobi na predavanjih ter sposobnosti razumevanja, artikuliranja in podajanja pridobljenega znanja. Pogoj za pristop k izpitu je prisotnost na terenskem delu, krajši pisni izdelek (5-10 strani), s katerim študent obdela določeno ožjo tematiko, ki se navezuje na njegovo seminarsko nalogo in vsebino doktorskega dela. 50/50

Reference nosilca

Redni profesor geologije.

Bibliografija:

1. BOSÁK P., FORD D.C., GŁAZEK J., HORÁČEK I. (ed.), 1989: Paleokarst. A Systematic and Regional Review. Elsevier-Academia, 1-728. .

2. BOSÁK P., PRUNER P., 2011: 24. Magnetic Record in Cave Sediments: a Review. In: Petrovský E., Herrero-Bervera E., Harinarayana T., Ivers D. (ed.): The Earth´s Magnetic Interior. IAGA Special Sopron Book Series, 1, 343–360.

3. ZUPAN HAJNA N., MIHEVC A., PRUNER P., BOSÁK P., 2010: Palaeomagnetic research on karst sediments in Slovenia. International Journal of Speleology, 39, 2, 47–60.

4. MOLDOVAN O.T., MIHEVC A., MIKÓ L., CONSTANTIN S., MELEG I., PETCULESCU A., BOSÁK P., 2011: Invertebrate fossils from cave sediments: a new proxy for pre-Quaternary paleoenvironments. Biogeosciences, 8, 1825–1837.

5. KRAJCARZ M.T., BOSÁK P., ŠLECHTA S., PRUNER P., KOMAR M., DRESLER J., MADEYSKA T., 2014: Sediments of the Biśnik Cave (Poland): lithology and stratigraphy of the Middle Palaeolithic site. Quaternary International, 326–327, 9–15.

Univerzitetna koda predmeta: 3KR005

Letnik: 1

Semester: 2

Nosilec predmeta:

ECTS: 6

Obseg:

  • Predavanja: 50 ur
  • Seminar: 30 ur
  • Terenske vaje: 10 ur
  • Samostojno delo: 90 ur

Vrsta predmeta: izbirni

Jeziki: angleščina

Metode poučevanja in učenja:
• predavanja • individualne konzultacije • terenske vaje in izdelava pisnega poročila• individualno delo pod vodstvom nosilca predmeta